1. Dileme kazenskega varstva živali - nacionalni in mednarodni pogled : magistrsko deloNina Sotošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev kazenskopravnega varstva živali v Sloveniji, z osredotočanjem na novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020, ki je posredno vplivala tudi na zaščito živali v kazenskem pravu. Novela SPZ-B je z novim 15.a členom določila, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja. Zakonodajalec pa je z novo vrednostno-pravno opredelitvijo živali, ki ima v stvarnem pravu le simbolični pomen, verjetno nenamerno poslabšal položaj živali v kazenskem pravu in zmanjšal njihovo kazenskopravno zaščito. Živali so bile v slovenskem kazenskem pravu namreč varovane na dva načina, in sicer kot stvari v okviru premoženjskih deliktov, hkrati pa so uživale status posebej zaščitenega objekta v okviru posebnih kaznivih dejanj po KZ-1. Po sprejemu nove definicije, ki živali ne obravnava več kot stvari, je kazenskopravna zaščita v okviru premoženjskih deliktov odpadla, posledično pa so živali v slovenskem kazenskem pravu zaščitene samo še na podlagi posebnih kaznivih dejanj, zlasti 341. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje mučenja živali. Ker pa so določbe 341. člena KZ-1 pomanjkljivo opredeljene, ne nudijo zadostnega varstva v primerih, ko žival nekdo ukrade ali jo ubije, brez da bi se žival pri tem mučila. Ena izmed rešitev navedenega problema je zlasti v uporabi koncepta supremacije teleološke interpretacije, ki jo lahko uporabimo pri razlagi kazenskopravnih določb, vse dokler pravne praznine na področju varstva živali ne bodo zapolnjene s spremembami samega kazenskega zakonika. Ključne besede: kazensko varstvo živali, kazenska zaščita živali, mučenje živali, 341. člen KZ-1, novela SPZ-B, živali kot čuteča živa bitja Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 364; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Zoofilija kot vrsta mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIzabel Vidič, 2023, diplomsko delo Opis: Ljudje že od nekdaj v svoja življenja vključujemo živali iz različnih razlogov: za delo, družbo, zabavo itd. Iz teh medsebojnih odnosov so se razvila tudi škodljiva dejanja, ki jih počnemo do živali. Skozi leta se je izoblikovalo več pravilnikov in zakonov, ki so urejali in še danes urejajo odnos do živali in slednje ščitijo. Vendar pa vseeno najdemo pomanjkljivosti in do mučenja živali še vedno prihaja. Za to problematiko se zavzema več društev, ki nanjo opozarjajo in nagovarjajo ljudi, naj v primeru mučenja živali pravilno ukrepajo. V diplomskem delu smo se posvetili zoofiliji kot vrsti mučenja živali, saj je to tabu tema povsod po svetu. Pojavlja se v vseh okoljih, kjer živali pridejo v stik s človekom. V teoretičnem delu smo opisali izvor dejanja, ki sega že v prazgodovino, njegovo udejanjanje pa se pojavlja še danes. Zoofilija je parafilija in se pojavlja v več oblikah, težko jo je odkrivati, prinaša pa tudi različna zdravstvena tveganja za ljudi. Zoofilija nekaterim prinaša tudi visoke vsote denarja zaradi razpoložljivosti živali zoofilom v raznih bordelih in vključevanja v pornografiji. V študiji smo opravili intervjuje s predstavniki društev za zaščito živali. V ospredje smo postavili njihove izkušnje ter njihov pogled na zoofilijo in mnenje o njej. Ugotovili smo, da je zoofilija precej skrivnostna tema, ki se je v vsakdanjem življenju zaveda malo ljudi. Tako laiki kot delavci v zavodih in društvih za zaščito živali z zoofilijo nimajo veliko izkušenj, zato je pomembno, da opozorimo nanjo in jih ozavestimo o njej. Ravno tako kot ostale vrste mučenja živali mora biti zoofilija videna, prijavljena in sankcionirana. Poleg omenjenih rešitev bi se moralo tudi zoofile psihološko obravnavati in jih poskušati »ozdraviti« te parafilne motnje. Ključne besede: zoofilija, mučenje živali, spolna zloraba, zaščita živali, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 103
Celotno besedilo (796,39 KB) |
3. Pravna ureditev poskusnih in rejnih živali ter njihove zaščite : magistrsko deloAnita Gorenjak, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava analizo pravne ureditve zaščite živali v Sloveniji, pri čemer se osredotoča predvsem na rejne in poskusne živali. V zadnjem času na dan prihaja vse več posnetkov krute vsakdanje prakse z živinorejskih farm, klavnic in laboratorijev, zaradi česar se zastavljajo resna vprašanja o pravnem položaju živali.
Zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi so se posledično tudi v Sloveniji začele dogajati spremembe, ki stremijo k izboljšanju pravnega položaja živali. Tako je bil z novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) leta 2020 dodan 15. a člen, ki določa, da živali niso stvari, ampak čuteča bitja. Sprememba je vplivala na pravni položaj živali na več pravnih področjih, kljub namenu izboljšanja zaščite živali pa ni prinesla želenih rezultatov. Leta 2021 je prišlo tudi do novele temeljnega zakona na področju zaščite živali, tj. Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ko je bila sprejeta novela ZZZiv-E. Kljub sprejeti noveli ostaja še kar nekaj pomanjkljivosti zakonodaje.
Magistrsko delo se osredotoča predvsem na analizo pravne ureditve rejnih in poskusnih živali. Poudarjena je tudi problematika nadzora nad upoštevanjem zakonodaje v praksi, saj je v zadnjem času vse več govora o tem, da pristojni organi v primeru kršitev ne ukrepajo ustrezno in pravočasno. Med drugim je magistrsko delo v manjšem obsegu usmerjeno tudi na analizo veterinarske zakonodaje, ki ima prav tako pomembno vlogo pri zaščiti rejnih in poskusnih živali. V magistrskem delu ugotavljam, da slovenska zakonodaja glede zaščite živali ni tako slaba, kljub temu pa v prvi vrsti še vedno ne ščiti živali, ampak človeške oz. družbene interese. Največji problem pa je v premajhnem nadzoru ter neustreznem ukrepanju pristojnih organov v praksi ob ugotovljenih kršitvah, saj tudi tam, kjer je zakonodaja dobra, ob kršitvah le-te ne pride do ukrepanja. Živali posledično v takih primerih ostajajo tarča hudih in nehumanih praks. Na področju poskusnih živali se dopuščajo poskusi, pri katerih živalim povzročajo hudo in dlje časa trajajoče trpljenje; rejne živali bivajo v nehumanih pogojih in kljub ugotovljenim kršitvam ne pride do ukrepanja; pravna ureditev zakola nudi živalim še vedno premajhno zaščito.
Prispevek magistrskega dela se kaže v predlogih za izboljšanje zakonodaje ter opozorilih o obstoječih nepravilnostih in pomanjkljivostih trenutne zakonodaje na področju zaščite rejnih in poskusnih živalih. Ključne besede: pravni položaj živali, zaščita živali, poskusne živali, rejne živali, zakol, veterinarska inšpekcija, ZZZiv. Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 763; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Kaznivo dejanje mučenja živali : magistrsko deloUrška Temlin, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko pravne ureditve varstva živali pred mučenjem v Sloveniji. Najprej so skozi kratek zgodovinski pregled predstavljena stališča ter pravni pogledi na živali, pri čemer je prikazan postopen prehod od antropocentrizma k ekocentrizmu. Namen je opozoriti na položaj živali, ki je mnogokrat slab zaradi človekovega odnosa do njih. V okviru teoretičnega dela je predstavljen pravni status živali »sui generis« kot posebej zaščitenega objekta prava. Sledi podrobna predstavitev obstoječe slovenske zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so izpostavljene njene pomanjkljivosti, zlasti določbe, ki v obliki »izjem« omogočajo trpljenje živali, predvsem zaradi estetskih ali finančnih razlogov. Izpostavljena je tudi situacija nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, ki predstavlja enega najbolj perečih problemov. Našteti in opisani so organi nadzora v Sloveniji, kjer imajo največji interes za dobrobit živali razna društva za zaščito živali, a žal brez kakršnihkoli zakonskih pooblastil. Predstavljeni so najbolj odmevni primeri mučenja živali pri nas ter epilog katerega so prejeli, med njimi tudi primer za katerega je bila na našem ozemlju izrečena prva zaporna kazen. Na podlagi primerjalnopravne analize pravnih ureditev v državah z visoko stopnjo zaščite živali, se predlagajo najbolj primerne in učinkovite rešitve za izboljšanje slovenske ureditve s področja zaščite živali pred mučenjem. Med evropskimi državami na področju zaščite živali prednjačijo Avstrija, Švica in Švedska, med ameriškimi zveznimi državami pa Maine, Illinois in Oregon, pri čemer so izpostavljene predvsem spremembe, katere so sprejeli v smeri dobrobiti živali in katere bi lahko prenesli tudi v slovenski pravni sistem. Predlaga se podelitev pravic živalim v ustavi, uvedba posebnega organa za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o zaščiti živali v obliki t.i. »živalske policije« (ang. animal police). Nazadnje so obravnavane sankcije, kjer se predlagajo višje denarne in zaporne kazni, predvsem pa so predstavljeni razlogi za nujnost uvedbe dveh novih sankcij, ki jih naš pravni sistem v primeru kaznivega dejanja mučenja živali še ne pozna, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja. Ključne besede: pravice živali, pravni položaj živali, kaznivo dejanje mučenja živali, zaščita živali, dobrobit živali, živalska policija Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1236; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živaliKarolina Toplak, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora. Ključne besede: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 121
Celotno besedilo (570,40 KB) |
6. Zaščita živali v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŠpela Turkovič Zagorc, 2019, diplomsko delo Opis: Človek spremlja razvoj živali, njihovo spreminjanje, nastajanje in izumrtje že tisočletja. Mnogo let življenja v sožitju se je končalo s potrebami človeka in pričelo se je obdobje, ko je človek v živali videl le še hrano in vzvod preživetja. Zaradi vse boljšega razumevanja pomena in koristi živali za človeka ter tudi vloge živali v ekosistemu se odnos človeka do živali spreminja. S spremembo dojemanja pomena živali na ravni posameznika in raziskavami o posameznih vrstah živali, so se začeli spreminjati tudi zakoni, ki sedaj vse pogosteje vključujejo živali in njihovo zaščito. Na svetovni ravni, predvsem v bolj razvitih državah, so se spremembe začele dogajati v drugi polovici 20. stoletja. Slovenija pa je prvi specialni zakon na tem področju sprejela šele osem let po osamosvojitvi, natančneje leta 1999.
V diplomskem delu smo tako proučevali razvoj slovenske zakonodaje na področju živali in vsebino tovrstne zakonodaje primerjali s tujo. Vendar sama zakonodaja ni dovolj za vzpostavitev odnosa prebivalcev do živali in upoštevanje zakonodaje. Za boljši vpogled v odnos prebivalcev do živali, smo pregledali tudi nekaj primerov domnevnega in dejanskega mučenja živali, ki so preko medijev v slovenski javnosti vzbudili zanimanje ali so bili obravnavani na sodišču. Državljane Slovenije smo prav tako preko ankete povprašali po mnenju o mučenju živali, kršenju in izvajanju Zakona o zaščiti živali in željah po spremembi tega zakona. Njihovo mnenje je, da so kazni v Sloveniji še zmeraj preblage. Ključne besede: diplomske naloge, živali, zaščita živali, zakon, Slovenija Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 1624; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Varstvo na področju mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSaša Rosulnik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo kako je v Sloveniji urejena zaščita živali pred mučenjem, kaj sploh smatramo kot mučenje živali, zakaj ga nekateri izvajajo ter predvsem kako država ukrepa, da bi to kaznovala in preprečila. Ker se živali same pred človekom večinoma ne morejo braniti, je nujno, da jih zaščitimo ljudje, čeprav ravno pred nami samimi. Ključne besede: živali, zaščita živali, pravno varstvo, mučenje, preprečevanje, nadzorovanje, živalska policija, inšpekcijske službe, nevladne organizacije, društva, zavetišča, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1773; Prenosov: 276
Celotno besedilo (646,47 KB) |
8. Mučenje živali kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji : analiza mučenja živali v občini OrmožMonja Erhatič, 2017, diplomsko delo Opis: Z mučenjem živali se srečujemo vsakodnevno. Ljudje v 21. stoletju postajajo vedno bolj izvirni. Načini mučenja, ki jih lahko opazimo dandanes, so naravnost grozljivi. Fizično kaznovanje psa z ostrimi in topimi predmeti ali zavrženje komaj rojenih mačk v naravo, brez možnosti za preživetje, sta le dva izmed mnogih primerov mučenja živali. Ker se dandanes mučenje živali še vedno kaže v grozljivih oblikah, smo se v diplomskem delu osredotočili na mučenje živali kot obliko ekološke kriminalitete, pri čemer je poudarek na oblikah, analizah in primerih mučenja živali v Sloveniji in sami občini Ormož. V občini Ormož lahko najdemo veliko psov na verigah, ogromno mačk je zavrženih s strani lastnika, veliko jih živi v neprimernih bivalnih pogojih. Ljudje se ne zavedajo, da takšna početja vplivajo na psihično stanje njihove živali, zaradi česar lahko žival posledično pade v depresijo, postane agresivna ali utrpi kakšno trajnejšo poškodbo. Posledice so torej grozljive. Ključne besede: živali, mučenje živali, zaščita živali, ekološka kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.06.2017; Ogledov: 2570; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,65 MB) |
9. Živalska policija : študija primeraNastja Gregurič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je študija Živalske policije v Sloveniji; raziskovanje njene pozicije v zbiru vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic živali, preučitev njenih pristojnosti in nalog, načina dela in organiziranosti ter nenazadnje njenega sodelovanja z ostalimi v zbiru omenjenih. Živalska policija deluje od leta 2013, pri čemer je v letošnjem letu prešla izpod okrilja Združenja Varnih hiš Nova Slovenije, pod okrilje Združenja za varstvo pravic živali, katerega predsednik je istoimenovani predsednik Živalske policije, Aldo-Goran Ninovski. Kljub temu, da Živalska policija nima nikakršnih pooblastil, pa je to pri njenem delovanju ne ovira, saj zaradi natančnega poznavanja zakonodaje in primernega pristopa, tako do kršiteljev, kot do dotičnih oseb v organizacijah in ustanovah, s katerimi sodelujejo, dobro, povsem zadovoljivo kljubuje mučiteljem živali, zato so pomisleki glede potrebe po ustanovitvi oddelka oziroma posebne enote v Policiji, ki bi se ukvarjala le s primeri mučenja živali, nekako odveč. Namreč, problem ni v pooblastilih, ki jih Živalska policija sploh nima, temveč v zakonodaji. Slednja namreč ni v koraku s časom in pravice živali ne varuje v zadostni meri. Problem se izraža pri nizkih zagroženih kaznih, ki niti nimajo pravega ustrahovalnega, preventivnega učinka. Tudi kar zadeva intrinzične vrednosti, torej vrednosti bitja samega po sebi, je živali v slovenski zakonodaji nimajo, oziroma se ta kaže zelo pomanjkljivo. Slednje so namreč v večini primerov obravnavane kot lastnina in v primeru mučenja kot poškodovanje ali dokončno uničenje le-te. Poudarek pa bi moral biti ravno v prizadejanih bolečinah in morebitnem uničenju življenja živali. Zato bi bil korak v pravi smeri storjen, če bi se spremenili zakoni, ki dotičejo varstvo pravic živali v Sloveniji. Predpogoj temu pa je nekako sprememba miselnosti ljudi in zavedanja vrednosti slehernega živega bitja, posledično pa pritisk in zahteve po spremembi zakonodaje s tega področja. Nenazadnje pa bi sprememba v miselnosti botrovala tudi k doslednejšemu prijavljanju mučenja živali, saj bi višji moralni standardi človeku ne dopuščali brezbrižnosti. Na spremembo miselnosti in na pogled na varstvo pravic živali pa skuša vplivati tudi Živalska policija s svojimi preventivnimi nalogami, kot so informiranje in izobraževanje ljudi v različnih ustanovah, tudi v vrtcih in šolah, saj je nenazadnje potrebno vzbuditi čut za živali že pri najmlajših. Ključne besede: živali, pravice živali, mučenje živali, zaščita živali, živalska policija, pravna ureditev, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 3339; Prenosov: 182
Celotno besedilo (941,82 KB) |
10. Organizacija prevoza živih živali v tujinoLea Sluga, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Prevoz živali je dostikrat rizičen, saj nekateri prevozniki naložijo preveč goveda, opravljajo predolge vožnje in nepravilno manipulirajo z živalmi. Takšne nepravilnosti se kažejo kot poškodbe živali, ekonomska izguba ter v nekaterih primerih celo ogrožajo zdravje živali in ljudi.
V diplomski nalogi bodo opisana prevozna sredstva za prevoz živih živali, način in gostota natovarjanja goveda, ustreznost živali za prevoz, nakladalne in razkladalne manipulacije, počivališča, postopek dezinfekcije vozila pred prevozom goveda, vsa potrebna dokumentacija, ki jo prevoznik mora imeti na poti, izvajanje nadzorstva, obveznosti naročnika, prevoznika in prejemnika živali ter ostale naloge, ki sem jih opravljala in spoznavala med praktičnim usposabljanjem.
Organiziranost pri prevozu oz. odkupu živali je pomemben del trgovanja z živino, saj mora prevoznik dobro načrtovati, kje in kdaj bo nakladal govedo, kako bo potekala pot in na kakšen način bo izvedel prevoz, da bo le-ta čim krajši, izgube časa na poti pa čim manjše. Ključne besede: prevoz živali, vozila za prevoz, zaščita živali, predpisi, izvajanje nadzora Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 2289; Prenosov: 477
Celotno besedilo (3,10 MB) |