| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POUČEVANJE ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA V KONTEKSTU PROFESIONALNEGA RAZVOJA BODOČIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Simona Hribar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Ključne besede: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 2017; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (795,65 KB)

2.
VÉDENJE OTROK NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE RADLJE OB DRAVI O ŽIVI NARAVI
Janja Orter, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Védenje o živi naravi otrok na prehodu iz prvega v drugo triletje osnovne šole Radlje ob Dravi je razdeljeno na dva dela – na teoretični in empirični del, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo naravo (okolje, ekosistem ter neživo in živo naravo – slednji posvečamo največ pozornosti), naravoslovje (s poudarkom na zgodnjem naravoslovju), naravoslovno pismenost, naravoslovne postopke in analizo učnih načrtov, in sicer za pouk spoz-navanja okolja v 3. razredu ter naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu s stališča žive narave. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene na vzorcu 143. učencev Osnovne šole Radlje ob Dravi, kjer smo ugotavljali, kako dobro (in če sploh) poznajo živo naravo. Ugotavljamo, da učenci živo naravo dob-ro poznajo. Pri prepoznavanju rastlin na vrtu in poznavanju živali v gozdu so suvereni. Njihovo znanje o poznavanju žive narave na kmetiji je zelo dobro. Znanje s področja živali na travniku in na vrtu pa je zadovoljivo. Nekoliko šibkejše je védenje in znanje s področja rastlin na travniku in v gozdu ter s področja žive narave na reki.
Ključne besede: narava, živa narava, osnovna šola, začetno naravoslovje
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 989; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
ZNANJE IN VEDENJE UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O ENOSTAVNIH POJAVIH - PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH VRSTNIKOV
Nejc Špoljar, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu Znanje in védenje učencev drugega triletja o enostavnih pojavih – primerjava slovenskih in španskih vrstnikov se nadgrajujeta in dopolnjujeta dve zaokroženi celoti: teoretična in empirična. V teoretičnem delu sta stališča elementarnega naravoslovja soočeni dve evropski državi – Slovenija in Španija. Kot njuna stična točka je izpostavljena raziskava TIMSS. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, s katero se je ugotavljalo splošno naravoslovno znanje slovenskih in španskih učencev drugega triletja. Ugotovljeno je bilo, da je osnovno znanje učencev drugega triletja zadovoljivo. V naravoslovnem znanju so se bolje odrezali španski otroci, na vprašanja so pravilneje odgovarjali 10 letni anketiranci, boljši od deklic so bili dečki.
Ključne besede: naravoslovje, začetno naravoslovje, TIMSS, Slovenija in Španija
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 997; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
RAZISKUJEMO, KO SE IGRAMO
Nina Čakš, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Raziskujemo, ko se igramo je predstavljeno naravoslovje kot bogat vir pridobivanja izkušenj v predšolskem obdobju. Na osnovi Kurikuluma za vrtce je izpostavljeno posebno področje dejavnosti: narava. Predstavljeni so naravoslovni pojmi in postopki, ki se razvijajo med seznanjanjem z naravoslovnimi vsebinami, in opredeljena je vzgojiteljeva vloga v procesu zgodnjega učenja naravoslovja. Temelj tega diplomskega dela je učenje z raziskovanjem, zato je le-to podrobno razčlenjeno. Empirični del predstavlja raziskavo, s katero smo želeli dokazati, da je lahko raziskovalno učenje za otroka prijeten in zanimiv način pridobivanja informacij. S skupino 5 do 6 let starih otrok smo v sklopu raziskovalnih problemov izvajali raziskovalne naloge s kovinami in spoznavali lastnosti kovin. Ugotovili smo, da so z lastno aktivnostjo in medsebojnim sodelovanjem pri reševanju problemov prišli do veliko novih izkušenj in spoznanj. Rezultati sedemdnevnih raziskovalnih dejavnosti so podani v obliki vsebinske analize.
Ključne besede: učenje z raziskovanjem, začetno naravoslovje, naravoslovni pojmi in postopki, raziskovalni problem, raziskovalna naloga, reševanje problemov, kovine.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2482; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
DELO NA PROSTEM V OKVIRU UČNE POTI NA OBMOČJU OBČINE ZREČE ZA UČENCE OD PRVEGA DO PETEGA RAZREDA
Tanja Koprivnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu opisan splošen razvoj otrok v starostnem obdobju od prvega do petega razreda, opredeljena je učna aktivnost, pomen izkušenjskega učenja ter njegova načela in metode. Predstavili smo začetno naravoslovje, njegovo uvajanje v pouk ter naloge učitelja pri njegovi organizaciji in delo na prostem ter možnost organiziranja le-tega. Kot eden od načinov izvajanja dela na prostem so predstavljene učne poti, njihove strukturne značilnosti ter načela organiziranja in izvedbe. Opredeljeni so predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba in njihovi tematski sklopi v učnih načrtih. Predstavljene so vsebine učnega načrta, primerne za izvajanje na prostem. V geografskem sklopu so opisane značilnosti mesta Zreče in njegove pokrajine. V empiričnem delu smo analizirali mnenje učiteljic Osnovne šole Zreče in njenih podružnic o delu na prostem in potrebi učne poti v občini Zreče. Rezultati kažejo, da vse učiteljice pozitivno vrednotijo delo na prostem, vendar se zaradi različnih ovir tega načina dela ne poslužujejo dovolj, česar se tudi same zavedajo. Da bi učiteljice spodbudili k izvajanju dela na prostem v okviru nastajajoče učne poti, smo v praktičnem delu opisali nastajajočo učno pot in za vsak razred navedli predloge dejavnosti, vezane na točke učne poti, ter oblikovali delovne liste, s katerimi želimo učiteljicam pomagati pri njihovi pripravi dela na prostem.
Ključne besede: Razredni pouk, učna pot, izkušenjsko učenje, začetno naravoslovje, Zreče.
Objavljeno: 08.04.2011; Ogledov: 2091; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
NARAVOSLOVNI KROŽEK V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI SVETI TOMAŽ
Valerija Gregorin, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretični del predstavlja naravoslovje, njegov pomen za človeka na splošno in posebej za otroka v predšolskem obdobju. Opisana je Piagetovo teorija s fazami kognitivnega razvoja, s poudarkom na predoperacionalnem obdobju. Podrobneje je predstavljen konstruktivistični didaktični model učenja, aktivno učenje otrok in reševanje problemov. Opisano in podrobneje je predstavljeno delovanje naravoslovnega krožka v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž, katerega mentorica je že deset let Milena Petek. V empiričnem delu je preko študije primera predstavljena konkretna dejavnost naravoslovnega krožka po konstruktivističnem modelu z otrokovo aktivno vlogo v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž. Preko anketiranja je bilo ugotovljeno, da je za starše zgodnje uvajanje naravoslovja v vrtec pomembno, saj vpliva na celosten razvoj otroka in na nadaljnje izobraževanje otrok. Strokovne delavke vrtca poznajo konstruktivistični didaktični model učenja in ga delno uporabljajo v vsakdanji praksi, obstaja pa tudi vrsta problemov, ki se ob načrtovanju in izvedbi tega modela porajajo v praksi.
Ključne besede: Začetno naravoslovje, konstruktivizem, eksperimentiranje, naravoslovni krožek, aktivno učenje, reševanje problemov.
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 3458; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici