| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANTON MARTIN SLOMŠEK : BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI
Eva Čeru, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem prikazala šolstvo pri nas ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja, Antona Martina Slomška kot pedagoga ter njegovo najobširnejše in najimenitnejše pedagoško delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Predmet diplomskega dela je predvsem vzrok za nastanek metodika, koliko časa je le-ta izhajal in kako je bil sprejet med ljudmi. Slomšek je v metodik vnesel vso svojo pedagoško znanje, ki je sicer za današnji čas verjetno zastarelo. Vendar pa me je vseeno zanimalo, kaj vse lahko iz metodika uporabljamo danes pri pouku in kaj vse bi lahko uporabljali.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, nedeljske šole, začetni pouk, 19. stoletje, metodik
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 5159; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
3.
Jaz pa berem
Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, 2002, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: začetni pouk, branje, razredni pouk, priročniki
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2289; Prenosov: 149
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Jaz pa berem!
Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, 1999, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: začetni pouk
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 889; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Jaz pa berem 2
Metka Kordigel Aberšek, 2000, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: začetni pouk
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 81
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Skupno branje Ostržka z vidika Kohlbergovih stopenj moralnega razvoja
Polona Legvart, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri projektu skupinskega branja Collodijevega Ostržka v drugem razredu osnovne šole smo med drugim uporabili tudi Kohlbergov model razvojnih stopenj moralnega dozorevanja. V ta namen smo spodbujali in beležili odzive učencev na moralne dileme, ki jih je v besedilu mnogo. Ugotovili smo, da moralne presoje otrok sežejo malce preko obeh stopenj predkonvencionalne ravni, v posameznih primerih tudi do četrte stopnje konvencionalne ravni. Podobno kažejo tudi nekatere druge študije moralnega razvoja otrok, ki se opirajo na Kohlbergov model. Toda naš glavni namen je bil iskanje didaktičnih pristopov pri obravnavi književnega dela, s katerimi bi uspeli izluščiti tudi moralne vsebine in z njimi podpreti implicitno moralno vzgojo učencev. Kohlberg nam je bil v pomoč, da tega nismo počeli anekdotično in moralistično, ampak sistematično in na podlagi univerzalne etike s pravičnostjo kot vrhovno vrednoto. Posebej nas je zanimala še problematika t. i. permisivnosti, ki je pod drugimi oznakami očitno obstajala že v Collodijevem času in se izražala v zanjo značilnih zmotah, da popustljivost pomeni svobodo, nenačrtnost pogojuje spontanost, neposlušnost izraža individualnost, zmedenost govori za umetnost in zmešnjava predstavlja pedagoški koncept. Naša spoznanja o tem govorijo za procesno-razvojni didaktični model moralne vzgoje, ki bi ga lahko označili tudi kot postpermisivni pristop.
Ključne besede: italijanska mladinska književnost, moralna vzgoja, permisivnost, progresivnost, Carlo Collodi, Ostržek, učne metode, skupinsko branje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 558; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (137,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Načrtovanje in izvajanje obravnave življenjskih prostorov v naravi
Martina Rajšp, Nuša Pintarič, Samo Fošnarič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Narava je prva človekova učiteljica. Slovenci se velikokrat ponašamo, da je naša država zelena oaza sredi Evrope in da ima mnogo naravnih geografskih danosti. Zanimalo nas je, ali se z njimi v naravnem okolju seznanjajo mlajši osnovnošolci, zato smo na vzorcu 84 učiteljev razrednega pouka prekmurskih osnovnih šol izpeljali empirično raziskavo. Preverjali smo, če (in koliko) neposrednih obiskov različnih življenjskih prostorov načrtujejo učitelji v svoji letni delovni pripravi in koliko jih v času pouka z učenci obiščejo. Ugotovili smo, da učitelji svojim učencem (pre)malokrat omogočajo pridobivanje informacij neposredno iz narave.
Ključne besede: okoljska vzgoja, življenjski prostori, osnovne šole, začetni pouk
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 538; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (166,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Ključne besede: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 614; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (155,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zakaj poučevati matematiko
Darjo Felda, Mara Cotič, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Ko pri začetnem pouku matematike otroku predstavljamo matematične vsebine, največkrat izhajamo iz abstraktnih temeljev in ne iz izkušenj, ki jih otrok že ima, s čimer je pretrgana vez med matematiko in stvarnim svetom oziroma med matematiko in tistim matematičnim svetom, ki ga otrok že pozna. V nasprotju s tem bi moral učitelj učenca usmerjati, da skladno s svojimi izkušnjami in sposobnostmi viša raven matematične pismenosti, obenem pa gradi abstraktni matematični odsev stvarnega sveta ter bogati svoj matematični jezik. V zadnjem času se poudarja pomen igre oziroma dejavnosti, v katerih naj bi bil otrok aktivno udeležen. Z vživljanjem v problemsko situacijo in v razreševanje le-te naj bi spoznaval nove koncepte in strategije. Poraja pa se dvom, ali je v učni praksi res zaživel tak način pouka ali pa se dejavnosti uvajajo zgolj kot neka začetna motivacija, ki izzveni v prenašanje oziroma sprejemanje faktografskega znanja. Otrok mora nova spoznanja sproti prilagajati že usvojenim znanjem in povezovati matematiko z realnimi situacijami. Le tako občuti varnost, zadovoljstvo in uspeh ter je motiviran za doseganje novih znanj, s čimer učenje in poučevanje matematike dobita pravi smisel.
Ključne besede: začetni pouk, matematika, problemska situacija, matematično znanje, matematična pismenost
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (145,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici