| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEPOSREDNI ZAHTEVEK PODIZVAJALCA PO 631. ČLENU OZ
Mateja Špes, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga po ločenih sklopih obravnava odprta vprašanja, ki so se pojavila ali pa bi se lahko pojavila, v zvezi s 631. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki pri podjemni pogodbi ureja neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika. Največ odprtih vprašanj se v pravni teoriji in sodni praksi pojavlja v zvezi z razlago predpostavk neposrednega zahtevka podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika in v zvezi z učinkom postopka insolventnosti nad izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Ker glavni naročnik ni pogodbena stranka podizvajalca, je določba 631. člena OZ obravnavana tudi kot izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij. Posebne obravnave je v nalogi deležen še izraz »podizvajalec«, ki ga OZ ne uporablja, vendar je splošno uveljavljen tako v sodni in poslovni praksi kot tudi v pravni teoriji. Za primerjavo je predstavljeno, kako izraz »podizvajalec« uporabljata in urejajta Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) in Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev (FIDIC). V nalogi je analizirana tudi pravna narava pravice podizvajalca iz 631. člena OZ, glede katere v teoriji obstaja več različnih stališč. Predstavljena pa je tudi možnost podizvajalca, da neposredni zahtevek v razmerju do glavnega naročnika zavaruje z začasno odredbo na podlagi pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Ključne besede: podjemna pogodba, podizvajalec, glavni naročnik, izvajalec, neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika, izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij, stečaj izvajalca, začasna odredba
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2257; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
RUBEŽ PRI ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI PROMET
Natalija Borko, 2016, diplomsko delo

Opis: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti. Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune. V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo. Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo. Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Ključne besede: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (514,16 KB)

3.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov kot sredstvo za poenostavljeno izterjavo čezmejnih denarnih terjatev
Sara Antić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Gre za nov evropski institut, ki ga je v slovenski pravni red prinesla Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se je začela uporabljati 18. 1. 2017. Gre za ukrep, s pomočjo katerega lahko upniki dosežejo zamrznitev bančnih računov svojih dolžnikov v katerikoli izmed sodelujočih držav članic Evropske unije. V uvodnem poglavju so predstavljeni teoretični vidiki naloga za zamrznitev, kot jih določa Uredba (EU) št. 655/2014, in analiza Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) s poudarkom na dodanem 25. poglavju z naslovom »Čezmejna zamrznitev bančnih računov«, ki je bilo dodano, da bi omogočilo učinkovitejše izvajanje Uredbe (EU) št. 655/2014. V nadaljevanju se magistrsko delo ukvarja z ukrepi zavarovanja po prenovljeni Uredbi (EU) št. 1215/2012 in nacionalnima ukrepoma zavarovanja (začasna in predhodna odredba), pri čemer je poudarek na sodni praksi slovenskih sodišč. Zadnje poglavje je namenjeno primerjavi naloga za zamrznitev z že uveljavljenimi ukrepi zavarovanja po Uredbi (EU) št. 1215/2012 in ukrepi zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Bralec tega dela lahko spozna pomen in namen naloga za zamrznitev, njegovo uporabnost v vsakdanji praksi ter razmerje z nacionalnimi ukrepi zavarovanja in njihovo čezmejno izvršitvijo pred sprejetjem Uredbe (EU) št. 655/2014.
Ključne besede: evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, nalog za zamrznitev, blokada bančnega računa, začasna odredba, predhodna odredba, začasni ukrepi, ukrepi zavarovanja, postopek ex parte, čezmejni primer, izvršba
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 536; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Zavrnitev unovčitve neodvisne bančne garancije - analiza slovenske sodne prakse
Frane Krpina, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut neodvisne bančne garancije kot enega izmed novejših pravnih institutov na področju zavarovanja pogodbenih obveznosti. Posebnost neodvisne bančne garancije, znane tudi kot neakcesorna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, bančna garancija brez ugovora ali stand-by akreditiv, je njena abstraktnost glede na temeljno razmerje med naročnikom in upravičencem iz bančne garancije. V pravni teoriji razmejitev med odvisno in neodvisno bančno garancijo ne povzroča večjih dvomov, problematika se pokaže šele ob vsakodnevni uporabi med pogodbenimi strankami. V magistrskem delu je skozi obsežno sodno prakso slovenskih sodišč analizirano, kdaj je mogoče govoriti o neodvisni naravi in kdaj bančna garancija ohranja svojo neodvisnost kljub pogojem dokumentarne narave. Napačna, dvomljiva in površna vsebina bančne garancije lahko pri ugotavljanju privede sodišča do drugačnih zaključkov in tako do napačne opredelitve pravne narave. Institut bančne garancije bankam in drugim finančnim institucijam, kot izdajateljem, omogoča zavrnitve pri unovčitvah bančnih garancij. Zavrnitev unovčitve je možna v primeru neizpolnjevanja predpisanih pogojev ali zaradi zlorabe pravic. Iz sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da je večina zahtevkov zavrnjena zaradi napačne ali pomanjkljive predložitve predpisanih pogojev. Če je zavrnitev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev dokaj očitna in bankam naj ne bi povzročala težav, pa to ne velja glede zlorabe pravic. Pri ugotavljanju zlorab banke s težavo presojajo neupravičene zahtevke zaradi premalo relevantih podatkov, zato niso naklonjene zavrnitvam in jih večinoma izpolnijo. Iz navedenega sledi ugotovitev, da se z neupravičenimi zahtevki lažje spopadajo naročniki bančnih garancij s pomočjo izdanih začasnih odredb.
Ključne besede: neodvisna bančna garancija, naročnik bančne garancije, upravičenec bančne garancije, banka garant, dokumentarni pogoji, zavrnitev, unfair calling, zloraba bančne garancije, začasna odredba.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 319; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (523,81 KB)

5.
Začasne odredbe v sporih glede neveljavnosti sklepov skupščine
Sara Mernik, 2018, magistrsko delo

Opis: Dolgotrajni sodni spori povzročajo negotovost pri vsakodnevnem poslovanju gospodarskih družb. Slovenski pravni red zato določa sredstva zavarovanja, med njimi tudi začasno odredbo. V nalogi je podrobno predstavljen institut regulacijskih začasnih odredb. Slednje nimajo običajne zavarovalne narave temveč ureditveno. Z regulacijsko začasno odredbo se začasno uredijo pravna razmerja med udeleženci glavnega postopka. Temelj za uveljavitev takšnih začasnih odredb je pri nas postavilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče RS je ubralo glede regulacijskih začasnih odredb restriktiven pristop do pogojev, nujnih za uporabo regulacijske začasne odredbe. Ti so zakonsko in nezakonsko določeni, prvi zakonsko določeni je verjetnost, da terjatev obstaja ali da bo nastala, nato pa je potrebno izkazati še obstoj eno izmed treh alternativno določenih zakonskih predpostavk. Te so nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Zadnji pogoj, je pogoj reverzibilnosti, ki ga je postavilo Ustavno sodišče. Z regulacijskimi začasnimi odredbami se zavarujejo zahtevki delničarjev kadar je sklep skupščine domnevno neveljaven. Sklep skupščine je korporacijskopravni akt, s katerim skupščina ureja voljo družbe in njeno poslovanje. Sklep skupščine pa je zaradi kršitev zakonskih določb velikokrat ničen ali izpodbojen. Upniki lahko uveljavljajo ničnost ali izpodbijajo sklep skupščine le sodno. Vendar pa je zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov potrebno stanje do izida pravnomočne sodne odločbe začasno urediti. V takšnih primerih se lahko zgodi, da družba tudi več let posluje na podlagi neveljavnega sklepa skupščine. V izogib temu lahko sodišče izda regulacijsko začasno odredbo s katero dolžniku naloži opravo določenih ravnanj oziroma vzdržanje določenih ravnanj. S tem začasno zavaruje stanje, do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni zadevi, na katero se začasna odredba nanaša.
Ključne besede: začasna odredba, regulacijska začasna odredba, sklep skupščine, neveljavnost sklepa skupščine, ničnost sklepa skupščine, izpodbojnost sklepa skupščine.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 238; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (612,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici