| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spas as health literate organizations with a focus on educational value
Katja Kokot, 2020, magistrsko delo

Opis: This master thesis is focused on health literacy in health tourism settings. Health literacy is a concept connected to an individual’s responsibility to understand and act on health information in modern environments. Our assumption is that health tourism is one of the main stakeholders in processes of increasing health literacy levels in the population. For that reason, we questioned what level of health literacy the guests report and whether they recount any cases of improved health literacy during and after their visit. The main goal of the research was discovering whether Slovene health spas are organizations that promote health literacy and what steps they must take for future improvements. For the empirical research we conducted semi-structured interviews with previous guests of Slovene spas that have undertaken stationary rehabilitation due to various health concerns. The analysis method was qualitative content analysis by Philipp Mayring. The transcripts were coded with ATLAS.ti 8 software. The results indicate that guests gain useful information about how they should behave after rehabilitation in everyday life. This information is directly linked to increasing the health literacy of the patient as it is essential for successful rehabilitation and future behavior. The most common process in increasing health literacy levels are the lectures organized for the patients. The topics covered are a healthy diet, suitable exercise and sports, and common medical procedures. With these processes health resorts directly target the health literacy level of their patients.
Ključne besede: thermal spas, health tourism, health literacy, healthy habits, wellness
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (984,78 KB)

2.
Regeneracija območja Ivarčkega jezera
Lea Podvratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Ivarčko jezero je naravno jezero, ki je s svojimi 645-timi metri najnižje slovensko ležeče alpsko jezero. Nekoč je bilo znano kot biser Koroške, a danes propada. Le redko se mu še približa naključni mimoidoči, čeprav so še nedavno sem zahajale množice turistov. Na tem območju želimo poustvariti duh starega časa. Zasnujemo arhitekturo – restavracijo in wellness center, ki ne bosta obremenjevala narave, temveč bosta z njo sobivala. Postavljena bosta izključno na mestih, kjer so že bili storjeni posegi v naravo. Sledili smo načelu, da narava narekuje arhitekturo, določa njeno gradnjo in prevlada nad njo.
Ključne besede: arhitektura, regeneracija, Ivarčko jezero, Kotlje, wellness
Objavljeno: 07.02.2020; Ogledov: 664; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (69,57 MB)

3.
Merjenje kakovosti storitev na primeru wellness centrov
Juš Kunc, 2019, magistrsko delo

Opis: Storitve vedno bolj pridobivajo na pomenu, predvsem v razvitih državah, kjer predstavljajo največji delež bruto družbenega proizvoda. Ob današnjem hitrem tempu življenja, stresnih situacijah, hitri prehrani se mora človek zavedati tudi pomena zdravja. Wellness kot filozofija nas uči, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje. Wellness storitve so namenjene človekovi telesni in duševni sprostitvi ter skrbi za njegovo zdravje in lepoto. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so predstavljeni koncepti: marketinga storitev, kakovosti, zvestobe in wellnessa. Konec teoretičnega dela zaznamuje predstavitev izbranih wellness centrov v Sloveniji. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo merjenja kakovosti storitev v treh wellness centrih v Sloveniji. Primarne podatke smo pridobili s strukturiranim vprašalnikom po merilni lestvici SERVQUAL, s katerim smo na 5-stopenjski Likertovi lestvici merili pričakovano in zaznano kakovost. Dodatno smo še s tremi vprašanji merili zvestobo uporabnikov. V magistrskem delu nas je zanimalo predvsem, kakšna pričakovanja glede kakovosti imajo uporabniki wellness storitev in kakšna je njihova zaznana kakovost v izbranih wellness centrih. Nadaljnje nas je zanimalo, ali zaznana kakovost vpliva tudi na zvestobo uporabnika. Raziskava je pokazala, da imajo uporabniki zelo visoka pričakovanja glede kakovosti wellness storitev, vendar je tudi njihova zaznana kakovost pri vseh treh ponudnikih v Sloveniji relativno visoka. Slednje pomeni, da lahko vse tri wellness centre označimo kot kakovostne, vendar pa smo ugotovili statistično značilne razlike med pričakovano in zaznano kakovostjo, kar pomeni, da je še dovolj prostora za izboljšavo pri vseh treh ponudnikih. S faktorsko analizo smo pri zaznani kakovosti identificirali tri dejavnike kakovosti, raziskava pa je tudi pokazala, da zaznana kakovost statistično značilno pozitivno vpliva na zvestobo. Slednje pomeni, da večja kot je zaznana kakovost, večja je je zvestoba. V raziskavi so bile ugotovljene tudi razlike, tako v zaznani kakovosti kot tudi pri zvestobi med posameznimi wellness centri. Naša raziskava nudi vpogled v koncept merjenja kakovosti storitev in njenega vpliva na zvestobo. To je lahko dobra iniciativa za prihodnje raziskave na področju kakovosti storitev wellnessa v Sloveniji.
Ključne besede: Marketing storitev, kakovost, zvestoba, wellness
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 761; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
Vpliv obiska termalnih zdravilišč na oblikovanje zdravih navad
Katja Kokot, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se posvetili zdraviliškemu turizmu, ki je ena izmed najstarejših in najbolj stabilnih panog turizma. Ker je posameznikov vsakdanjik čedalje bolj naporen, skrb za zdravje postaja človekova prioriteta. Zato nas je zanimalo, kako obisk term oz. zdravilišč vpliva na oblikovanje zdravih navad obiskovalcev. Diplomska naloga obsega teoretični del, v katerem smo opredelili načela zdraviliškega turizma, njegov razvoj, ponudbo slovenskih zdravilišč, predstavili izsledke dosedanjih raziskav o vplivu potovanj in obiskovanja zdravilišč na zdravje posameznikov, kot tudi pojasnili pojem navada, zdrav življenjski slog in predstavili proces pridobivanja navad. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik o zdravih navadah v vsakdanjem življenju in tekom bivanja v termah. Zbrane rezultate smo obdelali s programom SPSS, in sicer s pomočjo opisne in multivariatne statistike za preverjanje hipotez. Glavne ugotovitve so pokazale, da ne obstajajo statistično značilne razlike v zdravem vedenju v vsakdanjem življenju in tekom bivanja v vseh termah oz. zdraviliščih. Prav tako ni statistično značilnih razlik med vedenjem obiskovalcev v zdraviliščih in obiskovalcev v termah, ki nimajo statusa zdravilišča. Vsekakor pa obstajajo statistično značilne pozitivne razlike v vedenju posameznikov, ki so kupili zdravstveno usmerjeni paket, v primerjavi s tistimi, ki tega niso storili.
Ključne besede: zdravilišča, terme, življenjski slog, zdrave navade, wellness
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 653; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V ZREČAH
Andreja Perbil, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdraviliški turizem so poznali že stari Rimljani, zato ga lahko upravičeno uvrščamo med najstarejše oblike turizma. V slovenski turistični ponudbi predstavlja zelo pomemben segment. Letno ustvari namreč kar 1/3 vseh prenočitev v državi. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. V Sloveniji imamo registriranih 15 naravnih zdravilišč, ki s svojo bogato turistično ponudbo privabljajo tako domače kot tudi tuje goste. Naravni zdravilni dejavniki, ki jih v zdraviliščih vključujejo v svojo ponudbo, odločilno vplivajo na zdravje ljudi. Občina Zreče je začela v 70-ih letih na veliko vlagati v razvoj turizma. Najprej na Rogli, nato še v dolini z razvojem zdravilišča. Danes se lahko pohvalijo z dvema velikima turističnima centroma: Roglo, kot s klimatskim zdraviliščem in Termami Zreče, kjer sta glavna zdravilna dejavnika termalna voda in zrak. Med seboj sta centra oddaljena le pol ure vožnje in odlično dopolnjujeta turistični ponudbi. Z obema centroma upravlja delniška družba Unior, natančneje program Unior Turizem. Terme so začele z obratovanjem konec 70-ih let. Od takrat naprej venomer skrbijo za bogatitev turistične ponudbe, s katero privabljajo nove goste in obdržijo stare. Na začetku leta 2012 so kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi odprli nov hotel, ki naj bi zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Pomembna vloga, ob zdravstvenem turizmu, pripada tudi družinskim počitnicam ter pripravam in rehabilitaciji vrhunskih športnikov. Med gosti v Termah Zreče smo izvedli anketo o zadovoljstvu z opravljenimi storitvami. Z določenimi storitvami, ki so jih obiskali, so zadovoljni bistveno bolj kot z drugimi. Najbolj jih je razočaral animacijski program. Zanimalo nas je tudi, ali kažejo zanimanje za naravne in kulturne znamenitosti ter kako so zadovoljni z njihovo promocijo.
Ključne besede: Zdraviliški turizem, Terme Zreče, Rogla, wellness, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, zdraviliško zdravljenje, vrhunski šport, rehabilitacija.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1271; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (9,27 MB)

6.
PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE
Suzana Klausner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Ključne besede: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1929; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici