| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

2.
Primerjava načel delovanja waldorfske in montessori pedagogike pri pouku slovenščine
Tjaša Strašek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje ima pomembno vlogo v družbi. Klasična šola, kot jo poznamo danes, se je razvijala skozi vso zgodovino človeštva. Prav tako so se poleg nje razvijale še različne druge oblike izobraževanja oziroma pedagogik. Zanimalo nas je, kateri pogledi teh pedagogik bi lahko pozitivno vplivali na klasično obliko izobraževanja. Zato smo v diplomskem delu predstavili montessori in waldorfsko pedagogiko. Osredotočili smo se na pedagoška načela, položaj učitelja in otroka, vpliv okolja na otroka in na učni načrt pri pouku slovenščine. S podrobno predstavitvijo obeh pedagogik smo poskušali izluščiti njune pozitivne lastnosti, ki so najbolj primerne za pouk slovenščine. Preverili smo vlogo učitelja v šoli. Izrazitejša je pri waldorfski pedagogiki, kjer razredni učitelj učence spremlja ves čas osnovne šole, kar pomeni, da jih dobro spozna. Bliže klasični obliki šolanja je montessori pedagogika, kjer se razredni učitelj menja s prestopom v višji razred, je pa montessori učitelj veliko bolj pasiven, kot smo ga vajeni pri klasični obliki pouka. Poleg učitelja je pomemben tudi prostor, kjer se izvaja pouk. Tu ima prednost načelo montessori pedagogike, ki učencem ponuja svetel, odprt prostor, opremljen z različnimi didaktičnim pripomočki, ki sami po sebi višajo motiviranost. Za nemoteno izvajanje pouka je v temelju potreben dobro zastavljen učni načrt. Pozitivnejši učinek na učence ima waldorfski pouk, ki jim snov predstavlja skozi zgodbo, kar slikovito opisuje primer učenja branja. Za to moramo poznati črke, in ker otroci že od prej poznajo slike (iz slikanic), tudi črke začnejo spoznavati preko slik in zgodb. Šolanje poteka v različnih fazah odraščanja, zato se nam zdi pomemben pristop k otroku in razumevanje njegovega razvoja. Montessori pristop smo prepoznali kot primernejši, saj daje otroku točno tisto, kar potrebuje, takrat, ko to potrebuje; s tem mu daje svobodo pri izbiri interesov, učitelj pa mu pri teh interesih pomaga z usmerjanjem. Kot že omenjeno, se nam zdi raba didaktičnih pripomočkov pomembna pri začetni motivaciji učencev, kljub temu pa trdimo, da je treba v šoli razvijati tudi učenčevo samostojnost. Temu več pozornosti namenjajo pri waldorfskem pouku, kjer učencem puščajo več prostora za samostojno raziskovanje, pri čemer jim ne ponujajo vnaprej pripravljenih, t. i. univerzalnih pripomočkov. Na podlagi študije tako ugotavljamo, da je bolje, če so prostori večji in svetlejši, materiali in pripomočki pa dostopnejši otrokom, da je bolje, če je razredni učitelj vseh devet let isti, saj s tem učence dobro spozna, nadalje, da bi nam pogled Marije Montessori na otrokov razvoj pomagal pri razumevanju tega, waldorfski učni načrt pa je lahko opora za lažje in zanimivejše opismenjevanje otroka.
Ključne besede: montessori pedagogika, waldorfska pedagogika, slovenščina, pouk, učenec, razvoj, učitelj.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
PRIMERJAVA NEKATERIH ELEMENTOV ZNOTRAJ WALDORFSKE IN MONTESSORI PEDAGOGIKE
Eva Župan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom »Primerjava nekaterih elementov znotraj waldorfske in Montessori pedagogike« je teoretske narave. V njej so na podlagi strokovne literature, ki obravnava področje različnih pedagoških konceptov in alternativnih oblik vzgoje, podane nekatere značilnosti vzgojnih konceptov Montessori in waldorfske pedagogike. Predstavljene so primerjave vloge okolja, kar vključuje urejenost prostora ter materiale, ki se nahajajo v Montessori in waldorfskem vrtcu, ter razlike in podobnosti med vlogo vzgojitelja in otroka. Primerjana je tudi avtoriteta v obeh vrtcih. Podrobneje je raziskana ena glavnih otrokovih aktivnosti - igra oziroma delo (v Montessori vrtcu). Pojem igre je opredeljen s teorijami različnih avtorjev, raziskan pa je tudi sam pomen igre v otroštvu. V nalogi je podana klasifikacija otroške igre po Toličiču, kjer je posebaj izpostavljena simbolna igra, katere v Montessori vrtcu ni moč zaslediti. Prav zato je podrobneje raziskan pomen simbolne igre v otroštvu. Primerjan je tudi pogled obeh pedagogik na proces intelektualicije v vrtcu. alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Ključne besede: alternativni vzgojni koncepti, didaktični materiali, domišljija, igra, intelektualizacija, Montessori pedagogika, simbolna igra, waldorfska pedagogika
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2075; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (294,07 KB)

4.
Primerjava montessori in waldorfske pedagogike
Anja Čufar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Primerjava montessori in waldorfske pedagogike je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del vsebuje opis značilnosti montessori in waldorfske pedagogike. V njem sta omenjena Maria Montessori, začetnica pedagogike montessori, in Rudolf Steiner, začetnik waldorfske pedagogike. Tu najdemo podatke, kdaj sta se pedagogiki pojavili v svetu in kdaj v Sloveniji. V tem delu sem izpostavila kriterije, s katerimi sem primerjala montessori pedagogiko in waldorfsko pedagogiko med seboj. Z uporabo teh kriterijev sem poskušala objektivno primerjati montessori in waldorfsko pedagogiko tako, da bi na podlagi ugotovitev lahko razbrali razlike in podobnosti med tema dvema pedagogikama. V empiričnem delu naloge pa sem uporabila opisne oziroma deskriptivne metode raziskovanja. Izvedla sem raziskavo, v kateri sem povprašala pedagoge o njihovih izkušnjah pri poučevanju po načelih montessori in waldorfske pedagogike. S tem sem želela ugotoviti, kako se pedagoška načela teh dveh pedagogik pokažejo v praksi. Izvedla sem raziskavo tudi o tem, kakšne izkušnje in mnenja imajo starši otrok, katerih otroci obiskujejo osnovne šole, ki poučujejo po načelih waldorfske in montessori pedagogike. Svoje ugotovitve sem analizirala in predstavila.
Ključne besede: pedagogika montessori, waldorfska pedagogika, osnovna šola montessori, waldorfska osnovna šola.
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 5234; Prenosov: 1463
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
WALDORFSKE LUTKE
Nataša Obrul, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu z naslovom Waldorfske lutke so na podlagi strokovne literature opisana načela waldorfske pedagogike ter življenje in delo njenega utemeljitelja Rudolfa Steinerja. Prav tako je na kratko predstavljena njegova duhovna znanost, imenovana antropozofija. Opisan je pomen ritma v waldorfski pedagogiki ter predstavljeni štirje temperamenti in njihova povezanost z barvami. Podrobneje so s področja umetnosti predstavljene lutke, ki so pomemben del življenja v waldorfskem vrtcu, in njihov vpliv na otrokov razvoj. Ker so waldorfske lutke zaradi svojih značilnih kreacij zelo posebne in ker so ljudem še dokaj neznane, je namen tega diplomskega dela predstaviti njihovo pojavnost in s tem opravičiti njihovo edinstvenost. Opisane so stoječe, ploske, prstne in senčne lutke, lutke za posebne priložnosti, marionete in waldorfska punčka. V zadnjem delu obravnavane teme so predstavljeni materiali in tehnike izdelovanja waldorfskih lutk. Podrobneje je predstavljena volna, njena predelava in uporabnost. Na koncu je predstavljena še waldorfska lutkovna pravljica, različne vrste scen in rekviziti, ki se uporabljajo v waldorfski lutkovni pravljici. Ugotovljeno je bilo, da waldorfske lutke pozitivno vplivajo na otrokov razvoj, zaradi naravnih materialov in preprostosti negujejo otrokove čute in otroke spodbujajo k uporabi domišljije. V waldorfskih vrtcih se najpogosteje uporabljajo stoječe lutke iz različnih tehnik, katerih liki so večinoma človeška bitja, elementarna bitja - palčki ter živali in waldorfska punčka. S to vrsto lutk se otroci tudi najpogosteje igrajo. Waldorfsko lutko bi lahko zaradi njene estetike, sestave in pozitivnega vpliva na otrokov razvoj imenovali tudi dobra igrača.
Ključne besede: Antropozofija, barve, bombaž, elementarna bitja, gibljive slike, letni časi, lutke, marionete, preproste lutke, prstne lutke, ritem, Rudolf Steiner, stoječe lutke, svila, temperamenti, waldorfska pedagogika, waldorfska lutkovna pravljica, waldorfska punčka
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1864; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (15,46 MB)

6.
Tuji jezik v prvem triletju waldorfske osnovne šole
Monika Mithans, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo stališča staršev iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, katerih otroci obiskujejo waldorfsko osnovno šolo, do učenja tujih jezikov na nižji stopnji osnovne šole. V prvem delu članka predstavimo glavne značilnosti učenja in poučevanja tujih jezikov v waldorfskih osnovnih šolah in primerjamo učne načrte za prvi tuji jezik v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji. V nadaljevanju se osredotočimo na rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 215 staršev. Rezultati raziskave kažejo, da so starši, ki imajo možnost neposredno opazovati učinke učenja tujega jezika v otroštvu, temu naklonjeni in seznanjeni s prednostmi, ki ga takšno učenje jezika prinaša otroku, saj so se v večini strinjali, da otroci kažejo boljše jezikovne zmožnosti za pridobivanje tujih jezikov kot odrasli in da učenje tujih jezikov nima negativnega vpliva na materinščino in otrokovo osebnost.
Ključne besede: tuji jeziki, učenje, stališča staršev, osnovne šole, waldorfska pedagogika
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (721,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
POMEN IN VLOGA IGRAČ V ZASEBNIH VRTCIH
Janja Krautberger, 2015, diplomsko delo

Opis: Starši lahko za svoje otroke izbirajo vrtce, za katere mislijo, da so zanje najprimernejši, zato je prav, da imajo pri tem čim bolj raznoliko ponudbo, kar jim med drugim omogočajo predvsem zasebni vrtci. Diplomsko delo z naslovom Pomen in vloga igrač v zasebnih vrtcih v teoretičnem delu predstavlja zasebne vrtce nekoč in danes, njihove naloge, cilje in načela pri njihovem uvajanju. V nadaljevanju so predstavljene razlike med javnimi in zasebnimi vrtci, kurikulum za vrtce, zakonska ureditev, plačilo staršev ter sofinanciranje s strani občine ter potrebni pogoji za ustanovitev zasebnega vrtca. Nato so predstavljene raznolikosti programov, in sicer izbira programov in vrtcev, zasebni vrtci, ki delujejo po programu Kurikuluma za vrtce – nadomestni vrtci, program Marie Montessori ter program waldorfskega vrtca. V zadnjem poglavju pa so predstavljene igrače v različnih programih, vloga igrač v vrtcu, pomen igrač za otrokov razvoj ter razlike med igračami glede na material in dovršenost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo zasebnih vrtcev ter pomen in vloga uporabljenih igrač. Vzorec je zajemal 80 vzgojiteljev iz zasebnih vrtcev po vsej Sloveniji. Cilj je bil ugotoviti, kako pogosto vzgojitelji pri svojem delu otrokom omogočijo, da pri igri uporabljajo igrače, ki so iz naravnih materialov, ali imajo otroci možnost igrače sami izdelati in jih dokončati oz. dovršiti. Prav tako je bil cilj ugotoviti, kdo v vrtcu je zadolžen za izbiro oz. nabavo igrač in če so pri tem upoštevane tudi želje staršev vključenih otrok, ter kako pomembni so za vzgojitelje izpostavljeni dejavniki pri izbiri igrač. Podatki, ki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in predstavljeni tabelarično. Pri tem so bile prikazane razlike glede na spol anketirancev, pedagoške pristope oz. programe, uporabljene pri delu, in število otrok, vključenih v oddelek glede na starostno obdobje. Ugotovljeno je bilo, da se med različnimi vsebinami in glede na različne neodvisne spremenljivke redko pojavljajo statistično značilne razlike, kar je bilo ocenjeno kot pozitivno, saj kaže na enotnost vzgojiteljev pri svojih odgovorih in posledično pri svojem delu.
Ključne besede: Igrače, Kurikulum javnih vrtcev, pedagogika Marie Montessori, pomen igrač, vloga igrač, Waldorfska pedagogika, zasebni vrtci
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1859; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
9.
PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED WALDORFSKO IN SPLOŠNO GIMNAZIJO PRI ORGANIZACIJI IN NAČINU POUKA KNJIŽEVNOSTI
Lara Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: Waldorfska pedagogika je nastala kot alternativni koncept zaradi teženj po spremembi šolskega sistema izobraževanja. Izobraževalne institucije, ki uporabljajo waldorfsko pedagogiko za temelj vzgoje in izobraževanja, prilagajajo učne vsebine in učni proces razvojnim stopnjam mladostnikov. V diplomskem delu so predstavljene oz. izpostavljene vse ključne značilnosti waldorfskega izobraževalnega koncepta in njegovega vpliva na organizacijo waldorfske gimnazije. Zaradi navezave učnih vsebin na razvojne stopnje mladostnika smo opisali psihološko-razvojno ozadje, ki sovpada z načinom obravnave in izbiro književnih del v posameznem razredu. Na podlagi primerjave kurikuluma waldorfske in splošne gimnazije pri predmetu slovenščine smo prikazali drugačen način pristopa do poučevanja književnega pouka. Opisane in prikazane so vsebine, ki se obravnavajo v posameznem razredu waldorfske gimnazije, in podobnosti oz. razlike med izborom vsebin obeh gimnazij. V zadnjem poglavju smo s primerjavo učnih načrtov waldorfskih srednjih šol po svetu prikazali enotnost waldorfskega koncepta. Slovenski okvirni waldorfski gimnazijski kurikulum smo primerjali s tremi ameriškimi, dvema nemškima, avstrijskim, estonskim in angleškim kurikulumom waldorfskega srednješolskega izobraževanja.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska gimnazija, učni načrt, književnost, književni pouk
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 1331; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (801,40 KB)

10.
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V WALDORFSKIH ŠOLAH
Maruša Žižek, 2013, diplomsko delo

Opis: Učni načrti, predmetnik, urnik in celoten učno-vzgojni proces vsake waldorfske šole izhajajo iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fizičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem biva. Prizadevanja waldorfske pedagogike so usmerjena k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti. V waldorfski šoli je poudarek na umetniškem načinu poučevanja vseh predmetov, ne le umetniških. Tudi pouk slovenščine je umetnost. Poudarjajo, da je pomembno, da imajo otroci novo snov možnost sami urediti in obogatiti. Nebistvene podatke pustijo pozabiti, bistvene pa obogateno prikličejo nazaj v spomin. Šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj, mora biti pri organizaciji in razčlenitvi pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Kadar učitelj upošteva duševne sposobnosti, slabosti in individualno nadarjenost svojih učencev skozi njihov razvoj, si prizadeva učno snov vedno znova prežeti z življenjem. Tako učbeniki izgubijo svojo vlogo, zaradi tega se v waldorfskih šolah ne uporabljajo. Prav tako se ne uporabljajo delovni zvezki. Obravnavano snov učenci zapisujejo v svoje zvezke sprva pod učiteljevim vodstvom, nato čedalje bolj samostojno. Živimo v času in okolju, ki ljudi silita predvsem v mišljenje, v svet slik in predstav, a proč od neposrednega doživljanja, od narave in celo osebnih stikov. Naloga pedagogike je zato v današnjem času zelo vzgojna in nikakor le izobraževalna, saj čas, v katerem živimo, nudi otrokom mnogo različnih poti do znanja. V empiričnem delu želimo prikazati neposredno izvedbo poučevanja slovenščine v 8. razredu waldorfske devetletne osnovne šole. Celotna epoha slovenščine je trajala devetnajst dni in je bila razdeljena na več delov, in sicer na literarne pojme, zgodovinski pregled književnosti, ustvarjalnico ter referate. Snov smo dosledno zapisovali, jo dopolnjevali z učnimi listi, učenčevimi izdelki ter s pogovorom z učiteljico.
Ključne besede: Waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, tretje triletje, književni pouk, jezikovni pouk, učni pripomočki.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 2205; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici