Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1800; Prenosov: 279
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo primerjali učna načrta angleščine javnih in waldorfskih osnovnih šol v Sloveniji in preučevali pristop poučevanja angleščine kot tujega jezika na waldorfskih osnovnih šolah. Naredili smo podrobni analizi obeh učnih načrtov in primerjali naslednje tri skupne točke: definicija predmeta, minimalni standardi znanja in didaktična priporočila. Naš cilj je bil ugotoviti, kaj imata učna načrta skupnega in v katerih točkah se razlikujeta. Predvidevali smo, da je učni načrt za pouk angleščine v javnih osnovnih šolah v Sloveniji bolj uraden, obširen, jasnejši in bolj posodobljen kot učni načrt za pouk angleščine v waldorfskih osnovnih šolah v Sloveniji. Prav tako smo predvidevali, da prvi vsebuje podrobnejše opise ciljev, standardov znanja in didaktičnih priporočil kot drugi, ki naj bi bil napisan bolj svobodno. Preverili smo tudi, kako poučevanje angleščine kot tujega jezika na wldorfskih osnovnih šolah poteka v praksi, zato smo opazovali tri učne ure na Waldorfski osnovni šoli Savinja. Osredotočili smo se predvsem na metode in tehnike poučevanja waldorfskega učitelja angleščine, sodelovanje waldorfskih učencev pri pouku angleščine ter na odnos učitelj-učenec. Ugotovitve smo primerjali z izkušnjami, ki smo jih pridobili med opazovanjem pouka angleščine na javni osnovni šoli Osnovna šola Ljubečna, v sklopu prakse, leta 2015. Ocenjevali smo v kateri osnovni šoli, javni ali waldorfski, je poučevanje angleščine kot tujega jezika bolj učinkovito in katero okolje je bolj spodbudno za učence.
Ključne besede: učni načrt za pouk angleščine, javne šole, waldorfske šole, antropozofija, Rudolf Steiner, Waldorfska osnovna šola Savinja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2251; Prenosov: 248
Celotno besedilo (941,68 KB)

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je primerjava pedagoških pristopov v javni in waldorfski osnovni šoli. Diplomsko delo vsebuje teoretični pregled in primerjavo javne in waldorfske osnovne šole ter raziskovalni del, ki analizira učiteljevo načrtovanje in pripravo na pouk. V teoretičnem delu najprej podrobneje pregledamo waldorfsko pedagogiko; znotraj tega predstavimo ustanovitelja, se vrnemo v čas nastanka prve »svobodne« šole in predstavimo značilnosti waldorfske pedagogike ter umestimo antropozofijo kot filozofsko podlago, na kateri se je razvila waldorfska pedagogika. V naslednjem poglavju smo se posvetili primerjavi med javno in waldorfsko osnovno šolo. Z vidika primerjave so nas zanimali sledeči elementi: vodstvo, povezovanje in sodelovanje, notranja struktura, pedagoška osnova, vloga učitelja, učni načrt, predmetnik, umetnost in praktični predmeti, organizacija pouka in nazadnje še artikulacija učne ure. Skozi primerjavo smo želeli ugotoviti, ali se učiteljevi pripravi (vezani na usvajanje samostalnika v petem razredu pri predmetu slovenščina) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta. Preverjali smo trditev, da se sestava učne ure in njen predvideni potek (artikulacija oziroma koraki učne ure) med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikujeta predvsem v uporabi didaktičnih metod, oblik in drugih strukturnih sestavin pouka. Zanimala nas je učiteljeva vloga pri sestavi učne ure – ali se med javno in waldorfsko osnovno šolo razlikuje? In nazadnje, želeli smo si odgovoriti na vprašanje, ali je pri pouku na waldorfski osnovni šoli več medpredmetnega povezovanja kot na javni osnovni šoli. To smo spoznavali skozi uporabljeno tehniko nestandardiziranega (polstrukturiranega) intervjuja. V intervju smo vključili dva učitelja waldorfske in dva javne osnovne šole.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, učiteljevo načrtovanje, priprava na pouk
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1708; Prenosov: 380
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Učni načrti, predmetnik, urnik in celoten učno-vzgojni proces vsake waldorfske šole izhajajo iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fizičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem biva. Prizadevanja waldorfske pedagogike so usmerjena k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti. V waldorfski šoli je poudarek na umetniškem načinu poučevanja vseh predmetov, ne le umetniških. Tudi pouk slovenščine je umetnost. Poudarjajo, da je pomembno, da imajo otroci novo snov možnost sami urediti in obogatiti. Nebistvene podatke pustijo pozabiti, bistvene pa obogateno prikličejo nazaj v spomin. Šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj, mora biti pri organizaciji in razčlenitvi pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Kadar učitelj upošteva duševne sposobnosti, slabosti in individualno nadarjenost svojih učencev skozi njihov razvoj, si prizadeva učno snov vedno znova prežeti z življenjem. Tako učbeniki izgubijo svojo vlogo, zaradi tega se v waldorfskih šolah ne uporabljajo. Prav tako se ne uporabljajo delovni zvezki. Obravnavano snov učenci zapisujejo v svoje zvezke sprva pod učiteljevim vodstvom, nato čedalje bolj samostojno. Živimo v času in okolju, ki ljudi silita predvsem v mišljenje, v svet slik in predstav, a proč od neposrednega doživljanja, od narave in celo osebnih stikov. Naloga pedagogike je zato v današnjem času zelo vzgojna in nikakor le izobraževalna, saj čas, v katerem živimo, nudi otrokom mnogo različnih poti do znanja. V empiričnem delu želimo prikazati neposredno izvedbo poučevanja slovenščine v 8. razredu waldorfske devetletne osnovne šole. Celotna epoha slovenščine je trajala devetnajst dni in je bila razdeljena na več delov, in sicer na literarne pojme, zgodovinski pregled književnosti, ustvarjalnico ter referate. Snov smo dosledno zapisovali, jo dopolnjevali z učnimi listi, učenčevimi izdelki ter s pogovorom z učiteljico.
Ključne besede: Waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, tretje triletje, književni pouk, jezikovni pouk, učni pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2013; Ogledov: 3088; Prenosov: 373
Celotno besedilo (8,07 MB)

Opis: Diplomsko delo govori o teniških počitnicah za osnovnošolske otroke. Ta tema je zanimiva, ker je v Sloveniji malo takih počitnic, kjer bi otroci lahko igrali šport, ki jih zanima. Starši so v današnjem času zelo zaposleni in poleti nimajo veliko časa za svoje otroke. Veseli so, če so njihovi otroci ravno tako zaposleni, tudi če nimajo časa zanje, še bolj jim je pa všeč, da uživajo in da se nekaj novega učijo. V teoretičnem delu smo povedali nekaj o osnovah marketinga in o tenisu na splošno. Pri osnovah marketinga smo se osredotočili na prodajo, oglaševanje, marketinški splet, trženjski splet, marketinški miks in predvsem na kupce, ki so za nas najpomembnejši. Spraševali smo se, kako bi jim približali našo delavnico. V raziskovalnem delu smo z anketo izprašali petdeset staršev, ki imajo otroke, ki jih zanima tenis. Zanimalo nas je, pod kakšnimi pogoji bi starši vpisali svoje otroke na športne počitnice. Ugotovili smo, da se jim zdi ideja za športne počitnice dobra, vendar pa si želijo nižjo ceno storitve.
Ključne besede: - Trženjski splet - Prodaja - Tenis - Waldorfska šola
Objavljeno v DKUM: 25.10.2012; Ogledov: 1181; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,21 MB)