| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno: 15.12.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Varnost pri dajanju zdravil v socialno varstvenem zavodu
Natalija Berlič, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil in ovir za nesporočanje prispeva k varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi, zato smo v zaključnem delu želeli raziskati napake pri dajanju zdravil v enem od socialno varstvenih zavodov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 80 zaposlenih v zdravstveni negi v enem od socialno varstvenih zavodov v severovzhodnem delu Slovenije ter jih analizirali s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci so med glavne vzroke za napake pri dajanju zdravil navedli neustrezno kadrovsko zasedbo (M = 3,91; SD = 1,50), motnje s strani stanovalcev (M = 3,86; SD = 1,59) in prekinitve zaradi drugega dela (M = 3,80; SD = 1,54). 97,5 % anketirancev je ocenila, da pozna protokol za prijavo napake, vendar se vse napake ne sporočajo zaradi osredotočanja na posameznika namesto na iskanje vzrokov v sistemu (M = 3,01; SD = 1,60), negativnega odziva stanovalcev in svojcev na napako (M = 2,85; SD = 1,39) ter strahu pred posledicami sporočanja (M = 2,78; SD = 1,43). 72,5 % anketirancev je ocenilo, da se sporoči več kot 60 % vseh napak na oddelku. Razprava in sklep: Z identifikacijo individualnih in sistemskih vzrokov za napake in ovir za sporočanje lahko v naslednjem koraku iščemo rešitve in izboljšujemo sistem dela. Z vzpostavitvijo neobtožujočega okolja lahko izboljšamo sporočanje napak.
Ključne besede: aplikacija zdravil, napake, vzroki za napake, medicinska sestra, socialno varstveni zavod
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (504,03 KB)

3.
Psihične posledice po krivem zaprtih oseb
Špela Mejaš, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljene psihične posledice ljudi, ki so bili obsojeni zločina, ki ga niso storili, in so po nedolžnem morali prestajati zaporno kazen. Podrobneje so opisane psihične posledice, ki so se začele pojavljati ob aretaciji oziroma ko so nedolžno osebo označili za osumljeno, in se potem te posledice vzdržujejo v času, preživetem v zaporu. Te posledice pa ne izginejo ob dokazani nedolžnosti, vendar lahko osebo spremljajo še vrsto let. Med opisanimi psihičnimi posledicami so posttravmatska stresna motnja, depresija in anksioznost. Posttravmatska stresna motnja je psihična motnja, ki se lahko razvije, ko oseba doživi stresen dogodek, lahko je tako fizično kot psihično neobičajen dogodek, ki ga oseba ni pričakovala v svojem življenju. Tako kot za posttravmatsko stresno motnjo je tudi za depresijo značilno, da jo sproži neprijeten dogodek. Ob tem pa je za depresijo značilno še, da se pojavi ob izgubi pomembne osebe. Nedolžno obsojeni so prisiljeni zapustiti svoje domove in iti v zapor, s čimer na neki način izgubijo svoje bližnje. Za zadnjo pogosto motnjo, anksioznost, ki se pojavi ob krivi obsodbi, je značilno, da se sproži ob prisotnosti ponavljajočega se stresa in ob travmatični izkušnji. Kako pa pride do napačne obsodbe? Vzrokov za to je več. V zaključnem delu so opisane napake, kot so napake očividcev, lažna priznanja, pritiski skupnosti, slaba pomoč odvetnikov in predznanje o kazenski evidenci, ki jo vodijo ali pa pripomorejo k napačni obsodbi. Predstavljene pa so tudi organizacije, ki skrbijo, da se odkrije resnica o nedolžnosti osebe, ob tem pa se jim nudi pomoč ob izpustitvi, da lahko ponovno zaživijo svoje življenje.
Ključne besede: diplomske naloge, psihične posledice, napačno obsojeni, vzroki krive obsodbe, organizacije
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Vpliv stresa na organizatorje pri organizaciji dogodkov
Luka Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki uvrščajo kot enega izmed najbolj stresnih poklicev na svetu poklic organizatorja dogodkov. Kako vpliva stres na organizacijo dogodka in posameznika, smo opredelili skozi teoretično in raziskovalno delo. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili sam pomen stresa na delovnem mestu, vplive iz okolja na stres – stresorje, posledice stresa (vključno z izgorelostjo na delovnem mestu) in kako stres obvladovati oz. premagati. Za povezavo stresa z organizacijo dogodka pa smo opredelili potek dela organizatorja dogodka. V raziskovalnem delu smo skozi kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev ugotovili zahtevnost dela organizatorja dogodka, kako posamezniki zaznavajo stres, faze oz. procese dela, kjer organizatorji dogodkov zaznavajo stres, vzroke stresa, fizične, psihične in vedenjske posledice stresa ter tehnike/dejavnosti za obvladovanje stresa. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zahtevno delo, pri katerem je veliko stresnih situacij. Stres se največkrat pojavi tik pred samo izvedbo dogodka zaradi vpletenosti predvsem v koordinacijo, preverjanje in nadzor, to so obenem tudi vzroki stresa, posledice, ki jih stres povzroči, pa so najpogosteje: utrujenost, težave z želodcem, bolečine v mišicah, izgorelost, stiska, nespečnost, zmedenost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost itd. Najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje in premagovanje stresa je po mnenju intervjuvancev telesna oz. fizična aktivnost. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zelo stresen poklic, saj je jasno, da ob večini organizacij ne gre vedno vse po načrtu in po navadi gre nekaj narobe, zato je pomembno, da smo pri organizaciji dogodkov fleksibilni in odporni na slabe situacije, ki lahko vodijo v stres, torej da se ne zlomimo ob težkih trenutkih, kajti z dogodkom oz. z načrtovanjem moramo nadaljevati ne glede na vse.
Ključne besede: stres pri organizatorjih dogodkov, organizacija dogodkov, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje/obvladovanje stresa
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 376; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
Vpliv konfliktov na organizacijsko klimo-primerjava dveh zdravstvenih organizacij
Maša Ofič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zdravstvu ne govorimo samo o komuniciranju med pacientom in zdravstvenimi delavci, temveč tudi o komunikaciji med zaposlenimi. Vsako nesoglasje, motnja, drugačna perspektiva gledanja privedejo do konfliktov, ki jih je potrebno čimprej ustrezno rešiti, saj drugače vplivajo na delovanje znotraj organizacije in rušijo organizacijsko klimo.
Ključne besede: komunikacija, nesoglasja, organizacijsko vzdušje, vzroki nesoglasij, reševanje nesoglasij
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 556; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (559,58 KB)

6.
Dejavniki tveganja za prekomerno uživanje alkohola pri starostnikih
Goran Gjergjek, 2019, diplomsko delo

Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost.
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 696; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (870,20 KB)

7.
Samomorilnost v zaporih
Sandra Jevtović, 2019, diplomsko delo

Opis: Zapor predstavlja posebno družbeno skupnost, kjer se na relativno majhnem prostoru proti svoji volji znajdejo ljudje različnih osebnosti, starosti in kulture. Zaporniki so utesnjeni tako fizično kot psihično. Vsakodnevno so prisiljeni živeti v okolju, kjer je vsako dejanje posameznika pod nenehnim opazovanjem in nadzorom ostalih zapornikov in zaporskega osebja. Prehod v zapor vpliva na posameznika na različne načine, kar se odraža v stopnji samomorov v zaporih po svetu, ki je večja v primerjavi s splošno populacijo. Posameznik zaporsko okolje doživlja kot stresno, saj izgubi svobodo, povečan pa je tudi nadzor nad njegovimi dnevnimi rutinami. Zaradi težjega spopadanja z novim okoljem posamezniki doživijo psihološko stisko, ki se izraža na več različnih načinov med katerimi je lahko samomor. Za lažje spopadanje je treba posamezniku omogočiti dostop do terapevtskih posegov in raznih aktivnosti, kar zmanjšuje pojavnost samomorilnosti v zaporih. Diplomsko delo opisuje vpliv zaporskega okolja na posameznika in kako ga le-ta doživlja. Predstavljeni so možni vzroki, ki v zaporskem okolju privedejo do samomorilnih misli, poskusa samomora ali samomora. Namen je tudi raziskati in predstaviti potencialne strategije za reševanje te problematike.
Ključne besede: diplomske naloge, samomor, zaporsko okolje, vzroki, preprečevanje, zaporski psiholog
Objavljeno: 10.09.2019; Ogledov: 469; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (415,71 KB)

8.
Obvladovanje konfliktov v organizaciji
Laura Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: V današnjem stresnem okolju so udeleženci organizacij zelo obremenjeni z nasprotji v odnosih z drugimi. Organizacije se zavedajo, da so medosebni odnosi med zaposlenimi izredno pomembni, dejstvo pa je, da imamo ljudje različne interese, misli, želje in ne nazadnje tudi različne zmožnosti. Konflikt v organizaciji lahko nastane v osebi sami, najpogosteje pa se pojavlja med dvema ali več osebami. Glavni razlog, zakaj do konflikta sploh prihaja, pa je vsekakor različnost ljudi. Ritem življenja je zelo dinamičen, še posebej na delovnem mestu. Zaradi želje po uspehu, dokazovanju in pretiranem tekmovanju med zaposlenimi prihaja do konfliktov. Za organizacijo je najpomembneje, da konflikte hitro prepozna in začne z reševanjem le-teh, saj je reševanje izredno oteženo, ko se konflikt razširi na večjo skupino ljudi. Pravočasno rešeni konflikti omogočajo organizaciji doseganje razvojnih možnosti. Posledično vodstvo organizacije vedno več časa in denarja posveča zaposlenim, ki so ključno področje za uspeh organizacije. Zaposleni zmorejo dosegati dobre delovne rezultate samo v primeru, ko se dobro počutijo in so zadovoljni. Pri reševanju konfliktov ima pomembno vlogo komunikacija, ki jo lahko opredelimo kot način sporazumevanja med osebami. Pri komuniciranju je najbolj pomembno, da določeno sporočilo enako razumeta obe strani, ki sta vključeni v komunikacijo. V nalogi bomo predstavili oblike komuniciranja ter motnje in ovire, ki se pojavljajo med komuniciranjem. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, kjer so podrobneje predstavljeni konflikti v organizacijah, izhodišča za obravnavo konfliktov, ter njihove temeljne značilnosti. Predstavljeno je tudi reševanje konfliktov v organizaciji ter značilnost poteka samega reševanja. Sledi vloga komunikacije v reševanju konfliktov in natančneje pojasnjeno reševanje konflikta s pomočjo komuniciranja. V teoretičnem delu se bomo natančneje posvetili konfliktom med delovnimi skupinami in poteku reševanja le teh. Drugi del magistrske naloge je empiričen del, kjer so predstavljena izhodišča za raziskavo, predstavitev organizacije v kateri smo opravili raziskavo, prikaz in obravnavo rezultatov raziskave, nato sledijo predlogi za izboljšanje komuniciranja v reševanju konfliktov v omenjeni organizaciji.
Ključne besede: konflikt, vzroki konfliktov, reševanje konfliktov, konflikt med delovnimi skupinami, komunikacija, reševanje konflikta s pomočjo komunikacije.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 644; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji
Tjaša Plaznik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Obravnavali smo stres na delovnem mestu v izbranem podjetju v gorenjski regiji. Zaposleni se s stresom na delovnem mestu vsakodnevno soočajo, kar v današnjem času predstavlja velik izziv za uspešno poslovanje podjetja. V teoretičnem delu smo se s pregledom literature seznanili s pojmom stresa na delovnem mestu. V nadaljevanju smo predstavili vrste in vzroke stresa na delovnem mestu. Obravnavali smo tudi posledice stresa na delovnem mestu, tako na ravni posameznika, kot na ravni organizacije. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali prisotnost stresa na delovnem mestu v izbranem podjetju. Poleg tega nas je zanimalo ali obstaja povezava med stopnjo izobrazbe zaposlenih in občutkom stresa na delovnem mestu ter povezanost delovne dobe z občutkom stresa na delovnem mestu. Sodelujoče v raziskavi smo spraševali po vzrokih, simptomih in posledicah, ki jih občutijo zaradi stresa na delovnem mestu. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverili naše hipoteze ter navedli nekaj priporočil za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, ki bi koristila tako delavcem kot delodajalcem. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se večina zaposlenih vsaj občasno srečuje s stresom na delovnem mestu. Stres jim povzroča predvsem podaljševanje delovnega časa zaradi povečanega obsega dela, prav tako pa veliko vlogo pri stresnih trenutkih igra premajhen zaslužek in pretirana delovna obremenitev. Ti odgovori so bili z naše strani deloma pričakovani, saj se v podjetju pogosto dogaja, da morajo proizvodni delavci podaljševati delovni čas zaradi povečane količine naročil, režijski delavci pa zaradi pomanjkanja kadra na nekaterih področjih. Hkrati smo s postavljenimi hipotezami želeli ugotoviti, ali na občutek stresa na delovnem mestu vpliva stopnja izobrazbe, dolžina delovne dobe, povečan obseg dela in čas, ki si ga zaposleni vzamejo zase. Potrdili smo le eno hipotezo, in sicer da na občutek stresa na delovnem mestu vpliva podaljševanje delovnika zaradi povečanega obsega dela, menimo pa, da bi ob večjem številu anketirancev lahko potrdili še katero od postavljenih hipotez. Menimo, da bi s povečanjem plač, predvsem proizvodnim delavcem, pridobili večjo pripadnost delavcev podjetju. Prav tako bi bili zaposleni bolj zadovoljni in večkrat pripravljeni narediti kakšno naduro, ki jih sedaj opravljajo z odporom ali pa slabo voljo. Med režijskimi delavci bi se stres pri delu lahko zmanjšal z zaposlitvijo dodatnega kadra, ki bi pripomogel k večji kvaliteti opravljenega dela, hkrati pa bi vsi lahko delali bolj razbremenjeno in produktivno. Podjetje bi lahko poskusilo tudi z uvedbo delavnic na temo stresa, kjer bi zaposlene podučili o temi in jih seznanili z načini spopadanja s stresom na delovnem mestu. Vsekakor je to mogoče le v primeru, ko so tudi zaposleni željni sprememb in novega znanja, saj je v primeru, ko zaposleni niso pripravljeni nič storiti za izboljšanje stanja, ves trud zaman.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, vrste stresa na delovnem mestu, vzroki stresa na delovnem mestu, posledice stresa na delovnem mestu
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 613; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
Učinki plačilne nediscipline na poslovanje podjetja Terme Resort d.o.o.
Srečko Cirnski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Plačilna nedisciplina predstavlja podjetju tveganje, na katero moramo biti izredno pozorni. Za obstoj podjetja velja, da moramo nenehno zagotavljati plačilno sposobnost, ki je najpomembnejši cilj finančne funkcije. Turizem ima mnoge pozitivne multiplikacijske učinke na celotno gospodarstvo, poleg gospodarske rasti in zagotavljanja delovnih mest pomembno vpliva na rast mnogih držav in regij. Zaradi multiplikacijskih učinkov pa se posledice plačilne nediscipline, ko govorimo o plačilni nedisciplini v turizmu, odražajo na vseh ravneh. Da podjetje preživi v kriznih obdobjih, je izredno pomemben denarni tok. Za poravnavanje obveznosti do dobaviteljev, bank, države in zaposlenih morajo pristojni v podjetjih poskrbeti za soliden denarni tok, ki jim omogoča plačilo obveznosti ob zapadlosti in nadaljnji razvoj in rast družbe. Da se lahko podjetja prilagajajo razmeram na trgu, je izredno pomembno, da so se sposobna v zelo kratkem času preusmeriti na druge trge. Z raziskavo smo ugotovili, da je podjetje Terme Resort d.o.o. na dobri poti, saj so izračunani kazalniki pokazali, da se stanje iz leta v leto izboljšuje.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, vzroki za plačilno nedisciplino, ukrepi za preprečitev plačilne nediscipline, likvidnost, denarni tok.
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 606; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici