| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Correlations between infant mortality and recommended immunization schedules against vaccine-preventable diseases in Slovenia
Mateja Rakuša, Božena Pejković, Ivan Krajnc, Alenka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: program cepljenja, nalezljive bolezni, vzroki smrti, stopnja umrljivosti dojenčkov
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Sistemske napake kliničnih raziskav
Dušica Pahor, 2017, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: klinične raziskave, sistemske napake, vzroki, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (71,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Vzroki neželenih dogodkov pri apliciranju krvnih komponent
Marina Sedlarević, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Transfuzija krvnih komponent je pogosta intervencija, ki se izvaja v bolnišničnih okoljih. Velikokrat se pojavijo neželeni dogodki v zvezi z aplikacijo teh. Namen zaključnega dela je ugotoviti vzroke neželenih dogodkov pri aplikaciji krvnih komponent. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja vzrokov neželenih dogodkov, povzročenih s strani zdravstvenih delavcev pri apliciranju krvnih komponent. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, Science Direct. Rezultati: Identificirali smo 591 raziskav ter uporabili 7 raziskav, ki so bile vključene v končni pregled. Največ vzrokov za neželene dogodke so napake zdravstvenih delavcev, in sicer: napačno označene epruvete za kri, napačna identifikacija pacienta, odvzeta kri napačnemu pacientu zaradi ne preverjanja identitete pacienta, nepravilno ravnanje z vzorcem, nepravilni transport in segrevanje krvnih derivatov ter neustrezno merjenje vitalnih funkcij in opazovanje pacienta med in po transfuziji. Razprava in zaključek: Za kar najvišjo varnost pacientov v bolnišničnih okoljih je treba izpostaviti vzroke za neželene dogodke, ki se lahko zgodijo zaradi aplikacije krvnih komponent. Pomembnost izpostavljanja vzrokov neželenih dogodkov je treba nameniti zdravstvenim delavcem možnost za pridobivanje več znanja o preprečevanju omenjenih dogodkov, pacientom bolj varno bolnišnično oskrbo ter ustanovi zmanjšano dodatno finančno obremenitev in slab ugled.
Ključne besede: transfuzija, neželeni dogodki, medicinska sestra, vzroki
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (826,72 KB)

4.
Rusko-ukrajinski konflikt: vzroki in posledice : diplomsko delo Visokošolskega [i. e. visokošolskega] [študijskega] programa Varnost in policijsko delo
Nika Berlinger, 2022, diplomsko delo

Opis: Rusija je 24. februarja 2022 izvedla napad na Ukrajino, vendar se je vojna v določenem obsegu začela že veliko pred invazijo. Odnosi so se začeli zaostrovati leta 2014, vzroki za konflikt, pa zaradi skupne zgodovine obeh držav v Sovjetski zvezi segajo daleč v preteklost. Marca 2021 je tako Rusija začela obsežno vojaško kopičenje vojakov in vojaške opreme ob meji z Ukrajino. Kljub tem dogajanjem so različni ruski vladni uradniki vse do dneva pred invazijo zanikali načrte za napad na Ukrajino. 21. februarja 2022 je Rusija priznala Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk, dve samooklicani odcepljeni državi v Donbasu, naslednji dan pa je Svet federacije Rusije odobril uporabo vojaške sile in ruske enote so vstopile na obe ozemlji. Invazija se je začela 24. februarja zjutraj, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal posebno vojaško operacijo za demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine. V diplomskem delu tako povzemamo dogodke, ki so privedli do samega napada Rusije na Ukrajino leta 2022, hkrati pa prikažemo potencialne vzroke, ki so do invazije privedli in posledice, ki jih je vojna prinesla na različnih področjih. Vojna v Ukrajini je med drugim povzročila na desettisoče mrtvihi na obeh straneh in največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi. Prav tako je povzročila tudi svetovno pomanjkanje hrane in nemalo drugih posledic, ki jih podrobno opišemo v diplomski nalogi.
Ključne besede: konflikti, vojne, vzroki, posledice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 917; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (603,48 KB)

5.
Obravnava osebe z anafilaktičnim šokom
Karolina Klobasa, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Anafilaksija je huda preobčutljivostna reakcija odziv na določeni alergen v okolju, razvija se lahko zelo hitro in ob neustreznem ukrepanju vodi tudi v smrt. Prizadetost osebe, ki je doživela anafilaktični šok, se lahko kaže na več organskih sistemih; dihalih – težko dihanje, bronhospazem, stridor, krvnem obtoku – hipotenzija, tahikardija, koži – urtikarija, srbečica, oteklina, rdečina, gastrointestinalnem traktu – bruhanje, kolike. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s sistematičnim pregledom tuje in domače literature na temo: Ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaktičnega šoka pri odraslih. Iskali smo v podatkovnih bazah: Pub Med, Science Direct, Medline, Cinahl. Članke smo kritično ocenili, naredili analizo in sintezo. Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši vzroki za anafilaktični šok hrana, piki žuželk in zdravila. Anafilaktični šok potrdimo s kliničnim pregledom in odvzemom krvi na encim triptazo, ki se poveča med anafilaktično reakcijo. Ukrepi medicinske sestre ob anafilaksiji so, da pacientu izmeri vitalne znake; saturacijo, krvni tlak, utrip. Nato vzpostavi vensko pot za dajanje zdravil, aplicira adrenalin in druga zdravila po naročilu zdravnika. Zdravila, ki se še uporabljajo ob anafilaksiji, so antihistaminiki, glukokortikoidi, kisik in glukagon. Razprava in sklep: Ob pojavu anafilaktičnega šoka sta pomembna hitro ukrepanje in pristop k obolelemu, saj neustrezno in nepravočasno ukrepanje lahko povzroči tudi smrt
Ključne besede: anafilaksija, vzroki, simptomi, ukrepi, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 999; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (734,21 KB)

6.
Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad : magistrsko delo
Nuša Mernik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sanacijo in površinsko zaščito armiranobetonske fasade skladiščnega objekta Hmezad v Žalcu. Prvi del je posvečen armiranemu betonu ter vzrokih za njegovo propadanje in pregledu trenutnih slovenskih regulativov s področja sanacije objektov. V drugem delu je opisano stanje armiranobetonske fasade objekta pred sanacijo in površinsko zaščito ter analiza in opis najpogostejših poškodb ter ugotovitev vzrokov za njihov nastanek. Opisan je predviden postopek sanacije in površinske zaščite ter sam potek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ki je potekala v drugi polovici leta 2019. V zaključku je podana ocena uspešnosti projekta na podlagi ponovnega pregleda objekta aprila leta 2021
Ključne besede: gradbeništvo, vzroki propadanja betona, vzroki propadanja armature, sanacija armiranega betona, korozija betona, korozija armature, poškodbe armiranobetonske fasade, postopek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ocena uspešnosti sanacije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 874; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (10,31 MB)

7.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 1351; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Varnost pri dajanju zdravil v socialno varstvenem zavodu
Natalija Berlič, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil in ovir za nesporočanje prispeva k varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi, zato smo v zaključnem delu želeli raziskati napake pri dajanju zdravil v enem od socialno varstvenih zavodov. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na priložnostnem vzorcu 80 zaposlenih v zdravstveni negi v enem od socialno varstvenih zavodov v severovzhodnem delu Slovenije ter jih analizirali s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci so med glavne vzroke za napake pri dajanju zdravil navedli neustrezno kadrovsko zasedbo (M = 3,91; SD = 1,50), motnje s strani stanovalcev (M = 3,86; SD = 1,59) in prekinitve zaradi drugega dela (M = 3,80; SD = 1,54). 97,5 % anketirancev je ocenila, da pozna protokol za prijavo napake, vendar se vse napake ne sporočajo zaradi osredotočanja na posameznika namesto na iskanje vzrokov v sistemu (M = 3,01; SD = 1,60), negativnega odziva stanovalcev in svojcev na napako (M = 2,85; SD = 1,39) ter strahu pred posledicami sporočanja (M = 2,78; SD = 1,43). 72,5 % anketirancev je ocenilo, da se sporoči več kot 60 % vseh napak na oddelku. Razprava in sklep: Z identifikacijo individualnih in sistemskih vzrokov za napake in ovir za sporočanje lahko v naslednjem koraku iščemo rešitve in izboljšujemo sistem dela. Z vzpostavitvijo neobtožujočega okolja lahko izboljšamo sporočanje napak.
Ključne besede: aplikacija zdravil, napake, vzroki za napake, medicinska sestra, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 845; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (504,03 KB)

9.
Psihične posledice po krivem zaprtih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Mejaš, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljene psihične posledice ljudi, ki so bili obsojeni zločina, ki ga niso storili, in so po nedolžnem morali prestajati zaporno kazen. Podrobneje so opisane psihične posledice, ki so se začele pojavljati ob aretaciji oziroma ko so nedolžno osebo označili za osumljeno, in se potem te posledice vzdržujejo v času, preživetem v zaporu. Te posledice pa ne izginejo ob dokazani nedolžnosti, vendar lahko osebo spremljajo še vrsto let. Med opisanimi psihičnimi posledicami so posttravmatska stresna motnja, depresija in anksioznost. Posttravmatska stresna motnja je psihična motnja, ki se lahko razvije, ko oseba doživi stresen dogodek, lahko je tako fizično kot psihično neobičajen dogodek, ki ga oseba ni pričakovala v svojem življenju. Tako kot za posttravmatsko stresno motnjo je tudi za depresijo značilno, da jo sproži neprijeten dogodek. Ob tem pa je za depresijo značilno še, da se pojavi ob izgubi pomembne osebe. Nedolžno obsojeni so prisiljeni zapustiti svoje domove in iti v zapor, s čimer na neki način izgubijo svoje bližnje. Za zadnjo pogosto motnjo, anksioznost, ki se pojavi ob krivi obsodbi, je značilno, da se sproži ob prisotnosti ponavljajočega se stresa in ob travmatični izkušnji. Kako pa pride do napačne obsodbe? Vzrokov za to je več. V zaključnem delu so opisane napake, kot so napake očividcev, lažna priznanja, pritiski skupnosti, slaba pomoč odvetnikov in predznanje o kazenski evidenci, ki jo vodijo ali pa pripomorejo k napačni obsodbi. Predstavljene pa so tudi organizacije, ki skrbijo, da se odkrije resnica o nedolžnosti osebe, ob tem pa se jim nudi pomoč ob izpustitvi, da lahko ponovno zaživijo svoje življenje.
Ključne besede: diplomske naloge, psihične posledice, napačno obsojeni, vzroki krive obsodbe, organizacije
Objavljeno v DKUM: 28.08.2020; Ogledov: 640; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Vpliv stresa na organizatorje pri organizaciji dogodkov
Luka Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki uvrščajo kot enega izmed najbolj stresnih poklicev na svetu poklic organizatorja dogodkov. Kako vpliva stres na organizacijo dogodka in posameznika, smo opredelili skozi teoretično in raziskovalno delo. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili sam pomen stresa na delovnem mestu, vplive iz okolja na stres – stresorje, posledice stresa (vključno z izgorelostjo na delovnem mestu) in kako stres obvladovati oz. premagati. Za povezavo stresa z organizacijo dogodka pa smo opredelili potek dela organizatorja dogodka. V raziskovalnem delu smo skozi kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev ugotovili zahtevnost dela organizatorja dogodka, kako posamezniki zaznavajo stres, faze oz. procese dela, kjer organizatorji dogodkov zaznavajo stres, vzroke stresa, fizične, psihične in vedenjske posledice stresa ter tehnike/dejavnosti za obvladovanje stresa. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zahtevno delo, pri katerem je veliko stresnih situacij. Stres se največkrat pojavi tik pred samo izvedbo dogodka zaradi vpletenosti predvsem v koordinacijo, preverjanje in nadzor, to so obenem tudi vzroki stresa, posledice, ki jih stres povzroči, pa so najpogosteje: utrujenost, težave z želodcem, bolečine v mišicah, izgorelost, stiska, nespečnost, zmedenost, nihanje razpoloženja, vzkipljivost itd. Najbolj učinkovita tehnika za obvladovanje in premagovanje stresa je po mnenju intervjuvancev telesna oz. fizična aktivnost. Ugotovljeno je, da je delo organizatorja zelo stresen poklic, saj je jasno, da ob večini organizacij ne gre vedno vse po načrtu in po navadi gre nekaj narobe, zato je pomembno, da smo pri organizaciji dogodkov fleksibilni in odporni na slabe situacije, ki lahko vodijo v stres, torej da se ne zlomimo ob težkih trenutkih, kajti z dogodkom oz. z načrtovanjem moramo nadaljevati ne glede na vse.
Ključne besede: stres pri organizatorjih dogodkov, organizacija dogodkov, vzroki stresa, posledice stresa, premagovanje/obvladovanje stresa
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1136; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 2.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici