Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učenje geografije na strokovni srednješolski ravni zahteva logično povezovanje pojavov in procesov v naravi, zavedanje o medsebojnem vplivu različnih geografskih dejavnikov na obravnavani pojav, zmožnost predstavljivosti, orientacije v prostoru in na zemljevidu ter zmožnost abstraktnega mišljenja. Dijaki imajo pogosto težave z aplikacijo pridobljenega geografskega znanja v prakso in na pojave ter procese, ki so del vsakdanjega življenja. Identifikacija omenjenih težav srednješolske populacije je korak k temu, da profesorji skušajo s pomočjo evalvacije lastnega dela učne ure zasnovati s poudarkom na reševanju omenjenih težav pri učenju in izpostavljajo pomen prenosa pridobljenega znanja pri pouku na vsakdanje življenje. V želji po usvojitvi ciljev učnega načrta za geografijo in produktivnem sodelovanju med dijaki in učitelji predstavlja izziv tudi poučevanje geografije. Pri tem smo želeli identificirati in analizirati specifične prijeme in metode, ki običajni pedagoški in vzgojni proces dvignejo na višjo raven. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov za dijake tehniške gimnazije in strukturiranega intervjuja za profesorico geografije na izbrani šoli prepoznali in analizirali nekatere težave pri učenju in poučevanju geografije. Na osnovi rezultatov empiričnega raziskovanja in ugotovitev v strokovni literaturi smo zasnovali učno uro z ustrezno izbranimi učnimi metodami, oblikami in pripomočki, z namenom, da pri dijakih izboljšamo razumevanje snovi in dosežemo boljšo predstavljivost pojavov in procesov.
Ključne besede: Geografija, tehniška gimnazija, učenje, poučevanje, abstraktno mišljenje, prostorska predstavljivost, orientacija, vzročno posledično mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2516; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,89 MB)