SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv načina setve na vznik semena hrastov (Quercus L.) : diplomsko delo
Cvetka Ojsteršek, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: hrast, dormantnost, način setve, razmnoževanje, vznik
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 3122; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

2.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, diplomsko delo

Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2826; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (9,99 MB)

3.
Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal
Dušan Ozvatič, 2009, diplomsko delo

Opis: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Ključne besede: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3158; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

4.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV SETVE V STRNIŠČE NA PRIDELEK MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum L.)
Jure Vihar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Štajerskem, v bližini Maribora, smo leta 2008 in 2009 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja strniščnih tal na število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke, število plevelov, pridelek sveže mase, pridelek suhe snovi, vsebnost suhe snovi v pridelku ter vpliv valjanja na število vzniklih rastlin. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok sistem z osmimi obravnavanji in štirimi ponavljanji, od tega sta bili dve ponavljanji valjani. Mnogocvetno ljuljko smo sejali na različne načine: (V1) obdelava s plugom in nato setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V2) konvencionalna obdelava s plugom in nato vrtavkasta brana ter setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V3) obdelava tal z vrtavkasto brano in setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V4) enako kot pri obravnavanju (V3), le da smo strnišče zmulčli, (V5) direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V6) mulčenje in direktna setev s sejalnico Lemken Saphir 7, (V7) direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T, (V8) mulčenje in direktna setev s sejalnico Pöttinger Terrasem 3000 T. Največje število vzniklih rastlin mnogocvetne ljuljke je bilo pri konvencionalni obdelavi V2 (405 rastlin m-2), najmanjše pa pri obravnavanju V5 (153 rastlin m-2). Največje število plevelov je bilo pri obravnavanju V5 (564 plevelov m-2), najmanjše pa v obravnavanju V1 (37 plevelov m-2). Pridelek sveže mase je bil največji v obravnavanju V1 (53.716 kg ha-1), ki pa se statistično značilno ni razlikoval le od V2. Sledila so obravnavanja V8 in V7. Najmanjši pridelek sveže mase pa je bil pri obravnavanju V5 (33.681,5 kg ha-1). Največji pridelek suhe snovi je bil pri obravnavanju V2 (7.144 kg ha-1), sledila so obravnavanja V1, V7 in V8. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil pri V6 (5.798,5 kg ha-1). Po vsebnosti suhe snovi so se obravnavanja močno razlikovala. Najnižji odstotek suhe snovi je bil pri obravnavanju V1 (12,37 %), najvišji pa pri obravnavanju V6 (20,01 %). Valjanje je vplivalo na število vzniklih rastlin le pri obravnavanju V5, pri vseh ostalih obravnavanjih razlik ni bilo.
Ključne besede: mnogocvetna ljuljka, obdelava tal, sejalnica, načini setve, pridelek, vznik
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 2448; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

5.
Umetno opraševanje in viabilnost peloda črnega teloha (Helleborus niger L.)
ŠTEFKA GOLEC, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila narejena na črnem telohu (Helleborus niger L.) v letih 2006 in 2007. V naravni populaciji v kraju Doblatina smo proučevali možnost samooprašitve teloha in kaljivost semen samooprašenih rastlin. Analizirali smo semenitev samooprašenih in hibridiziranih rastlin. Z metodo barvanja z acetokarminom smo proučevali vitalnosti peloda glede na dolžino skladiščenja pri temperaturi -9 oC. Za analizo samooprašnosti smo v naravni populaciji izolirali 41 matičnih rastlin. Rastline, ki smo jih ročno samoopraševali, so semenile. Povprečna kaljivost je bila 9,17 %. Največje število semen je bilo 105, najmanjše pa 2 semeni na posamezno obravnavano rastlino. Pri primerjavi semenitve rastlin je bilo ugotovljeno, da hibridizirane rastline tvorijo povprečno težja semena kot samooprašene rastline. Z analizo je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike v viabilnosti peloda, ki smo ga različno dolgo skladiščili.
Ključne besede: opraševanje, semenitev, vznik, viabilnost peloda, črni teloh, Helleborus niger
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2172; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
VPLIV KLIMATSKIH IN AGROTEHNIČNIH DEJAVNIKOV NA KALITEV IN VZNIK OLJNIH BUČ
Matjaž Mihelič, 2010, diplomsko delo

Opis: Toplota, svetloba, vlaga in tip tal so ključni dejavniki za kalitev in vznik rastlinic. Z namenom, da bi preverili vpliv teh dejavnikov na kalitev oljnih buč v primerjavi z jedilnimi, sta bila postavljena dva eksperimenta v rastni komori in eden v rastlinjaku. Proučen je vpliv toplotnega režima (12, 14, 16 °C), svetlobe (temno 0 ur, pol svetlo 12 ur ter svetlo 24 ur), vlage (40 % PK in 100 % PK) in tal (glinena ilovica in peščena ilovica) oz. substrat na odstotek živokalečih semen in maso rastlinic. Rezultati kažejo, da bučevkam odgovarjajo topla tla (vsaj 18 °C), kalitev v temi in 100 % PK. Zaradi omejene kalitve pri nižjih temperaturah je obvezno sejati več semen na setveno mesto in kasneje redčiti, substratu pa dodati glinene delce. Pri zasnovi je potrebno upoštevati tudi specifične zahteve vrste semena.
Ključne besede: oljna buča, kalitev, vznik, klimatski dejavniki
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2772; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (691,48 KB)

7.
Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde
Matjaž Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdelava tal je največji porabnik pogonskega goriva pri pridelovanju poljščin. Danes zaradi visokih cen goriva veliko kmetij opušča konvencionalno obdelavo z oranjem in jo nadomešča s konzervirajočimi obdelavami. V diplomskem delu smo ugotavljali, kolikšna je poraba goriva pri različnih načinih obdelave tal in setvi ajde. Prav tako smo ugotavljali vpliv obdelave tal na vznik ajde, število plevelov in kaljenje predposevka. Za obdelavo tal smo uporabili standardni poljedelski traktor New Holland T6020 DELTA, 4-brazdni obračalni plug Lemken VariOpal 6 in rahljalnik Lemken Smaragd 9. Setev smo opravili s traktorjem New Holland TN75D ter sejalnico Lemken SAPHIR 7 Autoload. Povprečna poraba goriva pri rahljanju je bila 11,26 l/ha, pri oranju pa 31,05 l/ha. Vznik ajde je bil na oranih tleh 90,1 % , rahljanih 72,3 % in pri direktni setvi 68,4 %. Prav tako so bile rastline na oranih tleh višje kot na rahljanih. Ugotovili smo, da je za pridelavo ajde najbolj primeren konvencionalni način obdelave tal.
Ključne besede: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda, vznik
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1258; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

8.
Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Ključne besede: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (651,56 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici