| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doktorska disertacija

Opis: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Ključne besede: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Objavljeno: 14.08.2020; Ogledov: 380; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

2.
Prenova sistema za merjenje koeficienta drsnosti na vzletno pristajalni stezi
Žiga Pitako, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsa priznana mednarodna letališča morajo za brezhibno delovanje izpolniti vse točno določene standarde, če želijo opravljati svojo dejavnost v celoti. Ob neizpolnjevanju standardov in priporočil se delovanje letališča omeji. Za vsak varen vzlet ali pristanek letala je potrebno pilotu letala podati informacije o stanju na vzletno pristajalni stezi, ki zajemajo podatke o morebitnih atmosferskih usedlinah, višini le teh in vrednosti koeficienta drsnosti. Vodja zimske izmene je zadolžen, da s pomočjo merilnega sistema, vgrajenega v vozilo, izmeri vrednost koeficienta drsnosti in poda oceno o stanju na manevrskih površinah, ter sočasno koordinira potek odstranjevanja snežne odeje z vzletno pristajalne steze in ostalih manevrskih površin. Problem, ki ga obravnavamo, je v posredovanju pridobljenih podatkov letališkim službam, ki jih potrebujejo za varno delovanje letališča. Izmerjene podatke, ki jih pridobimo z merilnim sistemom za merjenje koeficienta drsnosti vgrajenega v vozilo SAAB 900 in podatke o stanju nanosa na manevrskih površinah je potrebno ročno vpisati v točno določen obrazec, imenovan Snowtam in ga dostaviti v posamezne letališke službe. Ker je potrebno obrazec fizično dostaviti, se moramo za vsako oddajo obrazca s steze vračati do potniškega terminala, kar nam vzame določen čas in odsotnost z manevrskih površin. S tem se zmanjša učinkovitost čiščenja in poveča tveganje incidentov na manevrskih površinah. S prenovo sistema za merjenje koeficienta drsnosti in s pomočjo informacijske tehnologije vgrajene v novo vozilo Škoda Octavia, obrazec Snowtam pošiljamo preko elektronske pošte letališkim službam in s tem prihranimo čas, ter povečamo učinkovitost opravljanja delovnih nalog. Vse zahtevane podatke in opazovanja vnesemo v elektronski obrazec in ga preko elektronske pošte iz vozila pošljemo službam, katere jih posredujejo pilotom letal. Delo zimske službe tako poteka bolj učinkovito in nadzorovano, s čimer zmanjšamo možnosti incidentov in še povečamo varnost pristankov in vzletov.
Ključne besede: vzletno pristajalna steza, manevrske površine, koeficient drsnosti, frensor senzor, snowtam
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici