Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti govora vasi Razvanje, ki leži na jugovzhodnem delu občine Maribor. Namen diplomskega dela je poiskati narečne značilnosti govora in jih analizirati na posameznih jezikovnih ravneh. Pri analizi narečnih značilnosti sem izhajala iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter pripovedovanja informatorjev. Razvanjski govor uvrščamo v severnoštajersko narečje, natančneje v vzhodnopohorski govor. Za razvanjski govor so tako kot za ostala severnoštajerska narečja značilni samo dolgi naglašeni samoglasniki, ki so se razvili tudi v dvoglasnike. Soglasniki so ohranjeni, nekateri izgubijo zvenečnost, ohranjeni sta tudi skupini čre- in žre-. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Posebnost so samostalniki srednjega spola, ki se v dvojini in množini feminizirajo ali (redkeje) maskulinizirajo. Večina samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. V razvanjskem govoru se uporablja samo določna oblika pridevnika, za katerega je značilno predvsem opisno stopnjevanje, medtem ko je stopnjevanja z obrazili manj. Značilna je uporaba kratkega nedoločnika, medtem ko se dolgi nedoločnik skoraj ne uporablja oz. se uporablja v zelo redkih primerih. Za razvanjski govor so značilne enostavne dvostavčne povedi, stavčni členi stojijo na različnih mestih v povedih, pogosto se uporablja veznik pa. Priredja in podredja se uporabljajo enako kot v knjižnem jeziku. V govoru je veliko narečnih in prevzetih besed, predvsem iz nemškega jezika.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, Razvanje, razvanjski govor.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1765; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,42 MB)