| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (760,51 KB)

2.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1706; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
4.
HAZARI - POZABLJENO ˝JUDOVSKO˝ LJUDSTVO
Mojca Vernik, 2013, diplomsko delo

Opis: Hazari so bili srednjeveško polnomadsko ljudstvo turškega izvora, ki so se v času od 7. do 11. stoletja naselili na področju današnje zahodne Rusije, vzhodne Ukrajine, Azerbajdţana in delih Gruzije. Bili so ena izmed najnaprednejših civilizacij in so predstavljali vez med islamski nomadskimi ljudstvi in Bizantinskim cesarstvom. V diplomski nalogi je kronološko predstavljen čas pred nastankom hazarske drţave, čas obstoja, njene politične in gospodarske značilnosti. Poseben poudarek naloge je namenjen najpomembnejšemu dogodku v kratkem obstoju te drţave – sprejetju judovstva kot drţavne vere.
Ključne besede: Hazari, judovstvo, Bizantinsko cesarstvo, islam, vzhodna Evropa.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2013; Ogledov: 2047; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (834,09 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
REPREZENTACIJA VZHODNE EVROPE V BRITANSKIH MEDIJIH
Ana Györkös, 2010, diplomsko delo

Opis: Reprezentacijo Vzhodne Evrope v zahodnih in britanskih medijih že od razsvetljenstva naprej zaznamuje barbarizem kot nasprotje civiliziranosti. Vzhodna Evropa je “drugi”. V delu ugotavljamo, da sta k temu precej prispevala tudi zahodni kolonializem in sovjetska nadvlada. Preučevanje teoretskih virov o zgodovini Vzhodne Evrope (npr. del Marie Todorove in Larryija Wolfa) pokaže, da je to območje še vedno videno skozi prizmo predsodkov in stereotipov. Celo sodobnim konceptom, kot je koncept združene Evrope lahko spodleti pred etnocentrizmom, saj so države članice z vzhoda pretežno videne kot vir poceni delovne sile za članice na zahodu. V času vse večje krize identitete tradicionalnih medijev in stopnjevanja globalnega kapitalizma britanski mediji Vzhodno Evropo pokrivajo pretežno z gospodarskimi in manj s političnimi analizami. Poleg tega je poročanje britanskih novinarjev močno obarvano z zaskrbljenostjo glede naraščajoče imigracije iz vzhodnoevropskih držav. V nalogi ugotavljamo, da je trenutna reprezentacija Vzhodne Evrope v britanskih medijih na razpotju, na katerem po eni strani ekonomska kriza ogroža že tako omejen obseg poročanja, po drugi strani pa naraščajoči obseg državljanskega novinarstva ob vse boljših tehničnih možnostih ponuja nove priložnosti, da bi lahko Zahod uzrl Vzhod v novi luči
Ključne besede: Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa, stereotipi, sodbe, etnocentrizem, mediji.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2011; Ogledov: 7493; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Organiziran kriminal v Vzhodni Evropi : diplomsko delo
Kristina Turk, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, Vzhodna Evropa, Ukrajina, Romunija, Madžarska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.08.2010; Ogledov: 2060; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (987,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici