Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Magistrsko delo nudi vpogled v delo v razvojnih oddelkih vrtcev skozi perspektivo strokovnih delavcev, ki v omenjenih oddelkih vsakodnevno delujejo. Zadnja leta v vzgoji in izobraževanju zasledimo vedno večje število vrtcev, ki odpirajo razvojne oddelke. Zaradi potrebe po poznavanju dela v razvojnih oddelkih vrtcev za bodoče vzgojitelje in druge strokovne delavce, ki bodo delovali v omenjenih oddelkih, smo omenjeno področje podrobneje raziskali. V raziskavo smo vključili 74 strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da večina strokovnih delavcev zase ocenjuje, da so usposobljeni oziroma popolnoma usposobljeni za svoje delo. Preobremenjenost strokovnih delavcev se je izkazala za največjo težavo, s katero se strokovni delavci spopadajo v okviru svojega dela. Kot ovira pri medsebojnem sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci se je pokazalo pomanjkanje časa zaradi lastne preobremenjenosti. V nadaljevanju so rezultati pokazali, da strokovni delavci pri svojem sodelovanju z drugimi najpogosteje uporabljajo načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti za otroke. Prav tako se je pokazalo, da imajo strokovni delavci v sklopu dnevne rutine ravno pri načrtovanju dejavnosti za otroke največje težave, saj dejavnosti velikokrat pripravljajo individualno za vsakega otroka posebej. Ugotovitev, da strokovni delavci sprotno komunikacijo s starši pri prihodu otrok v vrtec ter odhodu otrok in pogovorne ure ocenjujejo kot najpomembnejše za otrokov razvoj, nas ni presenetila, saj takrat poteka največ komunikacije med starši in strokovnimi delavci. Ravno tako smo pričakovali rezultate, ki so se pojavili pri profesionalnem izpopolnjevanju strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da so strokovni delavci mnenja, da skozi prakso v vrtcu oz. delovne izkušnje pridobijo največ znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelki, vzgojno-izobraževalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V zadnjih letih se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje. V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 89 učiteljev/-ic osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so prinesli številne zanimive ugotovitve. Ugotovili smo, da so imeli anketiranci največkrat možnost spremljati otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, za delo s katerimi se počutijo tudi najbolj usposobljene. Največ znanja so učitelji pridobili s prakso in branjem strokovne literature. Razveseljivo je, da se večina anketirancev želi še dodatno izobraževati na področju dela z otroci s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da prisotnost otrok s posebnimi potrebami pozitivno vpliva na vrstnike. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učitelji poznajo povprečno. Skoraj polovica učiteljev je vedno vključenih v pripravo individualiziranega programa, nekaj več kot polovica pa jih pozna v njem zapisane prilagoditve. Pokazale so se statistično značilne razlike, ki govorijo v prid starejšim učiteljem in učiteljem z višjim nazivom.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, predpisi in zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno delo otrok s posebnimi potrebami, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, individualizirani program, splošne prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 414
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1750; Prenosov: 330
Celotno besedilo (589,29 KB)

Opis: Izhodišča: Suprapubični kateter je način odvajanja urina iz sečnega mehurja, za katerega se zdravniki odločijo, kadar imajo pacienti težave s samostojnim odvajanjem urina. Ključnega pomena je, da pacienti ali njihovi svojci znajo pravilno skrbeti za kateter, saj je zanj značilno, da lahko z nepravilnim rokovanjem vodi do številnih zapletov. Namen diplomskega dela je opisati pravilno zdravstveno nego pacienta s suprapubičnim katetrom. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera, za katero smo uporabili delno strukturiran intervju v katerega je bil vključen samo en pacient. Uporabili smo deskriptivno, metodo dela. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je naš pacient tetraplegik, ter potrebuje pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. S študijo primera pacienta s vstavljenim suprapubičnim katetrom smo postavili naslednje negovalne diagnoze: Urin, popolna inkontinenca; koža, nevarnost za poškodovanje kože, nevarnost za spremembo kože; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno 3. stopnje; nevarnost infekcije (PNS, suprapubični kateter); Strah ( pred urološkimi zapleti in strah pred odpovedjo ledvic, oziroma dializo). Pri pacientu smo ugotovili, da ima s strani osebnega zdravnika predpisane redne obiske patronažne medicinske sestre, ki skrbi za pravilno uporabo suprapubičnega katetra. Diskusija in zaključek: Vstavljen suprapubični kateter ima pri pacientu vpliv na vse življenjske aktivnosti, ter posledično tudi na kvaliteto življenja. Ker gre v zaključnem delu za pacienta tetraplegika imajo tukaj pomembno vlogo svojci in medicinska sestra, ki mu pomagajo pri negi, ter psihofizičnem zdravju.
Ključne besede: Cistostoma, drenaža urina, medicinska sestra, sečila, kateterizacija, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 3199; Prenosov: 331
Celotno besedilo (279,27 KB)