1. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Nihče me ne razume - avtorska glasbena pravljica za osnovnošolce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobjuSaša Brezovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava glasbeno pravljico kot didaktično sredstvo aktivne glasbene komunikacije in se osredotoča predvsem na 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. Razdeljeno je na dva dela – teoretičnega in praktičnega. Teoretični del predstavi pomen aktivne glasbene komunikacije pri pouku glasbene umetnosti v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki je temeljna za celostni pristop na kognitivnem, afektivno-socialnem in psihomotoričnem področju in predvsem za ustvarjalno mišljenje in domišljijo, ki je pri današnjih mladostnikih primanjkuje, a je temeljna komponenta za delovanje v modernem svetu. Teoretični del predstavi načela poučevanja glasbene umetnosti za razvoj ustvarjalnosti in domišljije ter kot sredstvo predstavi glasbeno pravljico. Pravljica je v magistrskem delu analizirana, podane so tudi smernice za izvajanje. Glasbeno pravljico sestavlja vezno besedilo in 15 kratkih skladb, ki dopolnjujejo dogajanje, stopnjujejo dramatičnost, kažejo lastnosti glavnih likov in odnose med njimi. Vse skladbe so vokalno-instrumentalne, napisane so za dve solistki (Katarina, mama), tercet (učitelj, starši), manjšo skupino deklet (skupina »Kul punc«) ter mladinski pevski zbor, ki ima predvsem vlogo povezovalca in opisovalca dogajanja. Vodilno vlogo instrumentalne spremljave imajo klavir in Orffova glasbila, mestoma pa so dodana telesna tolkala.
Ključne besede: Aktivna glasbena komunikacija, domišljija, glasbena pravljica, 3. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 10
Celotno besedilo (33,18 MB) |
3. Ukrepanje v primeru amok situacije v šoli : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Pirc, 2024, diplomsko delo Opis: Pogosto varnost jemljemo kot samoumevno dobrino o kateri začnemo razmišljati šele takrat, ko jo izgubimo oziroma nam je omejena. Varnostni izzivi in varnostni dogodki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse pogostejši. Če je v preteklosti veljajo, da se streljanja v šolah pojavljajo le v Združenih državah Amerike, kjer je orožje dosegljivo praktično vsem, se je to v zadnjem desetletju konkretno spremenilo. Kar nekaj amok dogodkov se je zgodilo tudi na območju Evrope. Šole so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem. Za naše vzgojno-izobraževalne zavode velja, da se v njih strokovni delavci pretežno poslužujejo mehkih veščin, ki so potrebne za preprečevanje nasilja in posledično amok dogodkov. Med te veščine uvrščamo predvsem preventivne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja ter pozitiven zgled strokovnih delavcev mladim. Pa vendar je področje nasilja izjemno široko in tako ga je potrebno tudi naslavljati. Pri tem mora veljati, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo in da je za uspešno omejevanje in morebitno reakcijo ob pojavu le tega, potrebna usklajenost na relaciji šola – starši ob podpori vseh zunanjih institucij, kot so policija, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in drugi. Velik delež vpliva na učence predstavlja tudi celotna družba, ki lahko s svojimi negativnimi zgledi in vplivi, posameznika potisne do tiste točke, ko je njegova negativna reakcija lahko tudi strelski pohod po šoli z namenom ubiti in raniti čim več ljudi brez obžalovanja. V takšnih primerih je izjemno pomembna dobra pripravljenost zaposlenih v šolah ter njihovo brezpogojno sodelovanje z ostalimi deležniki pri reševanju omenjene situacije. Za takšno sodelovanje so potrebna izobraževanja in skupna urjenja, potrebo po katerih izražajo tudi ravnatelji šol.
Ključne besede: nasilje, amok, vzgojno-izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, magistrsko delo Opis: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Ključne besede: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,11 MB) |
5. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 33
Celotno besedilo (638,03 KB) |
6. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Nosečnost in kajenjeSara Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo.
Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko deloAnja Leitgeb, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot
so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo
na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V
empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke,
pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi
poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti.
Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk
takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega
dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri
pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in
diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene
umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj
kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same.
Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v
smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli.
Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med
sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih
izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno
delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 315; Prenosov: 46
Celotno besedilo (946,74 KB) |
9. Primerjava reševanja konfliktov v zasebnem in javnem sektorju: vzgojna in izobraževalna dejavnostTina Drobnič, 2023, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo poskušali prikazati razlike med konflikti in reševanjem konfliktnih situacij v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen smo opredelili in opisali pojma javni in zasebni sektor ter opisali primerjavo med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami. Podrobno smo opisali shemo izobraževalnih ustanov in tu nakazali na razhajanja med javnim in zasebnim. Dalje smo opisali pojem konflikt ter se dotaknili tudi konflikta, ki se pojavi med delom in družino, saj obe sferi predstavljata velik del posameznikovega življenja in se velikokrat prekrivata. Preučili smo tudi vrste konfliktov ter samo reševanje konfliktov, kar nam je pomagalo pri tem, da smo lahko sestavili anketni vprašalnik, ki smo ga naključno preko e-maila poslali na različne javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Zbrane anketne odgovore smo uredili s programom SPSS. Rezultate, ki smo jih zbrali, smo uporabili za potrjevanje oz. zavračanje hipotez. Ugotovili smo, da so zaposleni v javnem sektorju večkrat vpeti v konflikte zaradi uvedbe sprememb na delovnem mestu kot pa zaposleni v zasebnem sektorju. Dalje smo ugotovili, da se reševanje konfliktov med obema sektorjema ne razlikuje, prav tako med obema sektorjema ne zaznamo različnih konfliktnih tipov. Razlike smo zaznali tudi pri pozitivnih vidikih konfliktnih situacij med obema sektorjema. V splošnem pa smo ugotovili, da zaposleni konflikte večkrat doživljajo kot tretja oseba v sporu ter da se v večini poslužujejo reševanja sporov na način, da se z vpleteno osebo, s katero so v konfliktu, pogovorijo ter s pogovorom razrešijo težavo.
Ključne besede: konflikti, reševanje konfliktov, javni sektor, zasebni sektor, vzgojno-izobraževalne ustanove
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Pogled strokovnih delavcev vrtca na delo v razvojnem oddelku : magistrsko deloNastja Hribernik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo nudi vpogled v delo v razvojnih oddelkih vrtcev skozi perspektivo strokovnih delavcev, ki v omenjenih oddelkih vsakodnevno delujejo. Zadnja leta v vzgoji in izobraževanju zasledimo vedno večje število vrtcev, ki odpirajo razvojne oddelke. Zaradi potrebe po poznavanju dela v razvojnih oddelkih vrtcev za bodoče vzgojitelje in druge strokovne delavce, ki bodo delovali v omenjenih oddelkih, smo omenjeno področje podrobneje raziskali.
V raziskavo smo vključili 74 strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so zaposleni v razvojnih oddelkih vrtcev. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom.
Ugotovili smo, da večina strokovnih delavcev zase ocenjuje, da so usposobljeni oziroma popolnoma usposobljeni za svoje delo. Preobremenjenost strokovnih delavcev se je izkazala za največjo težavo, s katero se strokovni delavci spopadajo v okviru svojega dela. Kot ovira pri medsebojnem sodelovanju z drugimi strokovnimi delavci se je pokazalo pomanjkanje časa zaradi lastne preobremenjenosti. V nadaljevanju so rezultati pokazali, da strokovni delavci pri svojem sodelovanju z drugimi najpogosteje uporabljajo načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti za otroke. Prav tako se je pokazalo, da imajo strokovni delavci v sklopu dnevne rutine ravno pri načrtovanju dejavnosti za otroke največje težave, saj dejavnosti velikokrat pripravljajo individualno za vsakega otroka posebej. Ugotovitev, da strokovni delavci sprotno komunikacijo s starši pri prihodu otrok v vrtec ter odhodu otrok in pogovorne ure ocenjujejo kot najpomembnejše za otrokov razvoj, nas ni presenetila, saj takrat poteka največ komunikacije med starši in strokovnimi delavci. Ravno tako smo pričakovali rezultate, ki so se pojavili pri profesionalnem izpopolnjevanju strokovnih delavcev. Pokazalo se je, da so strokovni delavci mnenja, da skozi prakso v vrtcu oz. delovne izkušnje pridobijo največ znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelki, vzgojno-izobraževalno delo
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,53 MB) |
