1. Stališča učiteljev do uporabe ljudskih pravljic pri pouku v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloJasmina Rečnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje pomen ljudskih pravljic v pedagoškem procesu ter stališča učiteljev do njihove uporabe. Ljudske pravljice so opredeljene kot ključni del kulturne dediščine, ki prenaša vrednote, moralne nauke in življenjske izkušnje na mlajše generacije. S svojo preprosto strukturo in ponavljajočimi elementi spodbujajo otroško domišljijo, oblikujejo moralne vrednote in približujejo literaturo, kar podpira otrokov razvoj, kot ga opisuje Piaget. Raziskava, izvedena s polstrukturiranimi intervjuji z 10 učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, analizira njihovo uporabo ljudskih pravljic pri pouku ter učiteljeva stališča o njihovi aktualnosti in izzivih pri vključevanju v učni proces. Ugotovljeno je, da imajo učitelji večinoma pozitivna stališča do pravljic, ki jih vidijo kot učinkovito orodje za doseganje literarnih ciljev. Pravljice izbirajo selektivno, pri čemer upoštevajo vsebino in starost učencev, ter jih najpogosteje vključujejo kot del učnega načrta ali kot dodatno dejavnost. Najpogosteje uporabljene metode so diskusija, likovno poustvarjanje, dramatizacija in ustvarjalno pisanje, ki spodbujajo kritično mišljenje, domišljijo ter aktivno sodelovanje učencev. Učitelji večinoma opažajo pozitiven vpliv pravljic na učence, medtem ko je nekaj mnenj o njihovi nevtralnosti. Prednosti pravljic pretehtajo morebitne slabosti, kar nakazuje njihovo trajno vrednost v izobraževalnem procesu. Rezultati raziskave so pomembni za boljše razumevanje pedagoških praks v zgodnjem otroštvu in predstavljajo osnovo za izboljšanje pristopov k uporabi ljudskih pravljic pri pouku.
Ključne besede: ljudska pravljica, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (944,63 KB) |
2. Vloga drugačnega pedagoškega pristopa pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske šole : magistrsko deloNuša Žižek, 2024, magistrsko delo Opis: Osnove waldorfske pedagogike izhajajo iz otrokovega duhovnega in fizičnega razvoja. Prizadevanja pedagogike težijo k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele osebnosti. Poudarek je na umetniškem načinu poučevanja prav vseh predmetov, izjema ni niti spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja pride še posebej do izraza učenje preko aktivnosti, ki spodbuja kreativno mišljenje. Učitelji učence nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki otroke notranje bogatijo. Magistrska naloga nudi vpogled v drugačno pedagogiko skozi pristope pri oblikovanju časovnih predstav znotraj drugega razreda waldorfske osnovne šole. Predstavljen je pouk po sklopih (epohalni pouk) in potek učnih ur.
Ključne besede: izobraževanje, waldorfska pedagogika, spoznavanje okolja, prvo vzgojno izobraževalno obdobje, waldorfska osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (10,02 MB) |
3. Spolni stereotipi, povezani s športom, med otroki in mladostniki : magistrsko deloNives Turk, Karolina Vӧrӧš, 2024, magistrsko delo Opis: Spolni stereotipi so prepričanja o tem, kaj velja za moški spol in kaj za ženski spol, zajemajo zunanji izgled, stališča, interese, psihološke značilnosti, družbene odnose in poklice. Začnejo se oblikovati zelo zgodaj v otroštvu in vplivajo na samopodobo ter samozavest posameznika, dolgoročno lahko vplivajo na njihove izobraževalne in karierne poti. Namen magistrskega dela je bil raziskati spolne stereotipe v športu, med otroci in mladostniki, s pomočjo anketnih vprašalnikov in s statistično analizo pridobljenih podatkov. Raziskovalni vzorec obsega 819 učencev, od 3. do 9. razreda, naključno izbranih osnovnih šol (389 ženskega in 428 moškega spola, 2 nista označila) ter 253 dijakov (181 ženskega in 66 moškega spola) naključno izbranih srednjih šol. Rezultati so pokazali, da učenci večino športov dojemajo kot tipično moških, z izjemo izrazito tipično ženskih športov (ples, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje in sinhrono plavanje), pri dijakih se dojemanje športov kot tipično moških oz. tipično ženskih nekoliko zmanjša. Ženski del vseh anketiranih ocenjuje športe nekoliko bolj spolno nevtralne kot moški. Delež udejstvovanja v tekmovalnih športih se v višjih razredih osnovne šole in pri dijakih drastično zmanjša. Rezultati so pokazali tudi, da udeleženci, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom in spremljajo športne medije, kot svojo navdihujočo osebo pogosteje navajajo športnika/-co v primerjavi s tistimi, ki niso aktivni v športu.
Ključne besede: šport, stereotipi, spolna identiteta, vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (12,24 MB) |
5. Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacijaKatja Kozjek Varl, 2024, doktorska disertacija Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov.
V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način.
Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (12,04 MB) |
6. Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTjaša Kovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe.
Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju.
Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti.
Ključne besede: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (5,45 MB) |
7. Vpliv plesa na učenje angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : magistrsko deloVita Žmaher, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, temelji na proučevanju pouka angleščine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter motivacije učencev za učenje. Avtorji opažajo največjo splošno motivacijo za učenje v tem obdobju, a se ta kasneje zmanjšuje, kar postavlja v ospredje potrebo po strategijah za ohranjanje ali povečanje motivacije učencev za učenje angleškega jezika. Integracija plesa v pouk tujega jezika se je izkazala kot učinkovit pristop, kjer učenec prevzame aktivno vlogo. Ustvarjalni gib, kot metoda poučevanja, se kaže kot pomemben, zlasti v celostnem razvoju otroka. Raziskave povezujejo nevroznanost, gibanje in učenje ter potrjujejo, da gibanje pozitivno vpliva na akademski uspeh. Teoretični del magistrskega dela opredeljuje pomembnost uvajanja angleškega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje in modele poučevanja le-tega, vključno z integriranim učenjem angleškega jezika s plesom. Empirični del, ki je bil izveden na plesni šoli, kjer je sodelovalo 40 učencev eksperimentalne skupine in 41 učencev kontrolne skupine, potrjuje pozitivne učinke poučevanja angleščine ob plesu na pozornost, sodelovanje, končno znanje in motivacijo učencev v primerjavi s klasičnim poukom, ki ne izkoristi celotnega potenciala otrokove ustvarjalnosti in potrebe po gibanju. Plesna vključitev v učni proces poveča motivacijo za nadaljnje učenje angleščine, kar odpira nove možnosti za izboljšanje poučevanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Ključne besede: ples, poučevanje tujega jezika angleščine, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,94 MB) |
9. Nihče me ne razume - avtorska glasbena pravljica za osnovnošolce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobjuSaša Brezovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava glasbeno pravljico kot didaktično sredstvo aktivne glasbene komunikacije in se osredotoča predvsem na 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. Razdeljeno je na dva dela – teoretičnega in praktičnega. Teoretični del predstavi pomen aktivne glasbene komunikacije pri pouku glasbene umetnosti v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki je temeljna za celostni pristop na kognitivnem, afektivno-socialnem in psihomotoričnem področju in predvsem za ustvarjalno mišljenje in domišljijo, ki je pri današnjih mladostnikih primanjkuje, a je temeljna komponenta za delovanje v modernem svetu. Teoretični del predstavi načela poučevanja glasbene umetnosti za razvoj ustvarjalnosti in domišljije ter kot sredstvo predstavi glasbeno pravljico. Pravljica je v magistrskem delu analizirana, podane so tudi smernice za izvajanje. Glasbeno pravljico sestavlja vezno besedilo in 15 kratkih skladb, ki dopolnjujejo dogajanje, stopnjujejo dramatičnost, kažejo lastnosti glavnih likov in odnose med njimi. Vse skladbe so vokalno-instrumentalne, napisane so za dve solistki (Katarina, mama), tercet (učitelj, starši), manjšo skupino deklet (skupina »Kul punc«) ter mladinski pevski zbor, ki ima predvsem vlogo povezovalca in opisovalca dogajanja. Vodilno vlogo instrumentalne spremljave imajo klavir in Orffova glasbila, mestoma pa so dodana telesna tolkala.
Ključne besede: Aktivna glasbena komunikacija, domišljija, glasbena pravljica, 3. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 30
Celotno besedilo (33,18 MB) |
10. Ukrepanje v primeru amok situacije v šoli : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Pirc, 2024, diplomsko delo Opis: Pogosto varnost jemljemo kot samoumevno dobrino o kateri začnemo razmišljati šele takrat, ko jo izgubimo oziroma nam je omejena. Varnostni izzivi in varnostni dogodki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse pogostejši. Če je v preteklosti veljajo, da se streljanja v šolah pojavljajo le v Združenih državah Amerike, kjer je orožje dosegljivo praktično vsem, se je to v zadnjem desetletju konkretno spremenilo. Kar nekaj amok dogodkov se je zgodilo tudi na območju Evrope. Šole so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem. Za naše vzgojno-izobraževalne zavode velja, da se v njih strokovni delavci pretežno poslužujejo mehkih veščin, ki so potrebne za preprečevanje nasilja in posledično amok dogodkov. Med te veščine uvrščamo predvsem preventivne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja ter pozitiven zgled strokovnih delavcev mladim. Pa vendar je področje nasilja izjemno široko in tako ga je potrebno tudi naslavljati. Pri tem mora veljati, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo in da je za uspešno omejevanje in morebitno reakcijo ob pojavu le tega, potrebna usklajenost na relaciji šola – starši ob podpori vseh zunanjih institucij, kot so policija, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in drugi. Velik delež vpliva na učence predstavlja tudi celotna družba, ki lahko s svojimi negativnimi zgledi in vplivi, posameznika potisne do tiste točke, ko je njegova negativna reakcija lahko tudi strelski pohod po šoli z namenom ubiti in raniti čim več ljudi brez obžalovanja. V takšnih primerih je izjemno pomembna dobra pripravljenost zaposlenih v šolah ter njihovo brezpogojno sodelovanje z ostalimi deležniki pri reševanju omenjene situacije. Za takšno sodelovanje so potrebna izobraževanja in skupna urjenja, potrebo po katerih izražajo tudi ravnatelji šol.
Ključne besede: nasilje, amok, vzgojno-izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,16 MB) |
