| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in evalvacija preventivno-intervencijskega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki v vzgojnem zavodu
Roberta Kurbus, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem znotraj vseh izobraževalnih ustanov, raziskave pa poročajo o posebej pogostih primerih znotraj vzgojnih zavodov. Otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih spadajo v ogroženo skupino, ki je izpostavljena številnim dejavnikom tveganja. Veliko jih doživi različne oblike zlorab že znotraj primarne družine, večinoma pa so pri njih prisotne tudi čustvene in vedenjske motnje. V raziskavi nas je zanimala dinamika medvrstniškega nasilja znotraj vzgojnih zavodov. Glavni cilj raziskave je bil, da na podlagi anket o medvrstniškem nasilju, ki so jih izpolnjevali otroci in mladostniki, nameščeni v vzgojnem zavodu, in intervjujev vzgojiteljev iz zavoda razvijemo in evalviramo preventivno-intervencijski program za preprečevanje medvrstniškega nasilja v vzgojnem zavodu. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo baterije vprašalnikov večinoma niso pokazali statistično pomembnih sprememb v različnih izidih otrok in mladostnikov po izvedbi programa. V interpretaciji smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja ter predstaviti mogoče vzroke za dobljene rezultate. Kot glavno vodilo za oblikovanje in izvedbo programov v prihodnje priporočamo predvsem prilagoditev vsebin in izvedbe starosti udeležencev ter hkratno vključitev celotnega sistema (učiteljev, staršev, otrok in mladostnikov ter vzgojiteljev). Ker se nasilje v vzgojnih zavodih prepogosto dojema kot normalen del vsakdana, zaključujemo, da je delo na tem področju vsekakor pomembno, smiselno in potrebno.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, vzgojni zavodi, medvrstniško nasilje, preventivno-intervencijski program
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 395; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

2.
Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljev
Sanja Jerenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov. V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 816; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 822; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

4.
Negativno odklonsko vedenje mladoletnih oseb
Vanja Vodeb, 2016, diplomsko delo

Opis: Ugotovili smo, da je za odklonskost večkrat kriva družba, v kateri mladoletna oseba preživi največ časa. To so lahko starši, skrbniki, sovrstniki, tolpa ali množica na splošno. Mladostniki naj bi se vedenja naučili s posnemanjem, identifikacijo z osebami, katerim želi biti podoben, izkušnjami ter s prilagajanjem okolici. Za odklonsko vedenje mladostnika so značilne osebnostne lastnosti, ki jih delimo na konstitucijske in pa psihološke. Te lastnosti pripeljejo do različnih vzrokov, za odklonsko vedenje, katerih je v naši družbi mnogo: slaba čustvena stabilnost v družini, slabo ekonomsko stanje družine, preobremenjenost mladostnika, kar vodi v stres, različne mentalne bolezni, človeški naravni instinkti in drugi. Posebej smo obrazložili vzroke, ki so značilni za obdobje adolescence, saj se ravno takrat pojavlja največ kaznivih dejanj s strani mladoletnih oseb. V obdobju od leta 2009 do 2015 se je zvrstilo skupaj 13. 543 zabeleženih kaznivih dejanj. Storjena so bila naslednja kazniva dejanja: uboj, umor, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb mlajših od 15 let, za spolne namene, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, tatvina, velika tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje ter druga kazniva dejanja. Ugotovili smo, da je v zadnjih sedmih letih skupno število kaznivih dejanj padalo, s trendom pa smo napovedali, da naj bi leta 2016 število naraslo.
Ključne besede: odklonsko vedenje, kriminaliteta, mladostniki, mladoletniki, osebnostne značilnosti, preprečevanje, vzgojni ukrepi, vzgojni zavodi, prevzgojni domovi, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 1731; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (862,53 KB)

5.
Pregled institucionalnega okvirja za preprečevanje odklonskosti mladostnikov
Mateja Šuštaršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Obravnava odklonskosti otrok in mladostnikov je za družbo zelo pomembna, saj so od njih odvisne prihodnje generacije in obstoj človeštva. Samo pravilen pristop v tretmaju odklonskosti bo v otroku vzbudil zaupanje, ki ga potrebuje za sodelovanje v vzgojnem programu, in tudi od njegovega sodelovanja je odvisno, ali se bo odklonsko vedenje odpravilo, ali bo z ravnanjem nadaljeval. Ne glede na to, da je govora o problematičnih otrocih, pa se vendar ne sme pozabiti na njihove psihične in fizične potrebe, četudi so nastanjeni v vzgojni ustanovi. Z bivanjem v vzgojnih institucijah se učijo tudi to, da ima vsak izmed nas tako pravice kot tudi dolžnost spoštovati pravice drugega. V diplomski nalogi sem se osredotočila na institucionalno obravnavo, začenši s šolsko svetovalno službo, obravnavo na centru za socialno delo in v vzgojnih institucijah, kamor se namešča odklonske mladostnike. Zanimalo me je, ali se obravnava mladostnikov v mestu kaj razlikuje od obravnave mladostnikov na podeželju, kako mladostniki sprejemajo obravnavo, ali je za mladostnike v zavodih dobro poskrbljeno in koliko je povratništva med mladostniki. Naredila sem pregled vzgojnih institucij v Sloveniji, opravila pogovor s svetovalno službo v osnovni šoli in s strokovnim delavcem centra za socialno delo. Na kratko sem pregledala tudi statistične podatke z namenom ugotoviti, kateri vzgojni ukrepi so najpogosteje uporabljeni in ali se vrsta izrečenih vzgojnih ukrepov v zadnjih 15 letih kaj spreminja in kako.
Ključne besede: mladostniki, odklonsko vedenje, preprečevanje, vzgojni zavodi, stanovanjske skupnosti, prevzgojni domovi, mladinski centri, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 688; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

6.
Ocene in stališča zaposlenih v vzgojnih zavodih Veržej in Slivnica pri Mariboru do sodelovanja s policisti policijskih postaj Ljutomer in Rače - študija primera
David Muršič, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo policijsko organizacijo, naloge policije in policijsko delo v skupnosti. Prav tako predstavljamo organizacijo vzgojnih zavodov, njihovo zgodovino in postopek namestitve otroka ali mladostnika v vzgojni zavod. Med drugim je razčlenjena kazenska odgovornost mladoletnikov v Sloveniji. Predstavljeno je tudi sodelovanje policije in vzgojnih zavodov, pri čemer so opredeljeni vloga in namen sodelovanja ter področja sodelovanja. V empiričnem delu diplomskega dela proučujemo ocene in stališča zaposlenih v vzgojnih zavodih v Veržeju in Slivnici pri Mariboru do dela policistov policijskih postaj Ljutomer in Rače. Uporabljeno je neeksperimentalno raziskovanje, ki vključuje terensko študijo s tehniko anketnega vprašalnika. Anketiranih je 36 zaposlenih v vzgojnih zavodih v Veržeju in Slivnici pri Mariboru. Ugotavljamo, da so zaposleni v vzgojnih zavodih v Veržeju in Slivnici pri Mariboru v glavnem zadovoljni z delom policistov policijskih postaj Ljutomer in Rače. Najbolje so ocenili sodelovanje s policisti (aritmetična sredina 4,24), najslabše pa varnostno počutje (aritmetična sredina 3,15). Ugotavljamo tudi, da še kljub vsemu ostajajo možnosti za izboljšanje obstoječega stanja in da na rezultatih ne kaže zaspati. Nudijo se tudi priložnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: vzgojni zavodi, zaposleni, policija, policijsko delo, policisti, sodelovanje, zadovoljstvo, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 12.08.2015; Ogledov: 822; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (677,08 KB)

7.
Stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Kramolc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobno predstavljene različne definicije stresa, biologija stresa, vrste stresa, stresorji, simptomi stresa in obvladovanje le tega. S pomočjo strokovne literature sem opisala otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kaj so vzroki za nastanek teh motenj in kaj so cilji dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V nadaljevanju sem predstavila tudi specifični vzgojno izobraževalni zavod, kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki v času šolanja, ki imajo težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje, doma pa nimajo ustreznih pogojev za življenje, in z otroki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. V empiričnem delu so prikazani rezultati anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega sem želela potrditi ali ovreči domneve. Postavila sem pet domnev, tri domneve sem potrdila in dve domnevi ovrgla, in sicer: domneve delo učitelja in vzgojitelja je stresno, učiteljem in vzgojiteljem za premagovanje stresne situacije najbolj pomaga športna aktivnost in stres na delovnem mestu vpliva na zasebno življenje smo potrdili, domnevi: učitelji se lažje soočajo s stresom na delovnem mestu kot vzgojitelji in učitelji in vzgojitelji, ki se udeležujejo vsaj treh aktivnosti vodenih s strani zavoda, stres doživljajo manj pogosto pa sem ovrgla.
Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, vzgojni zavodi, zaposleni, učitelji, vzgojitelji, stres, stresorji, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2013; Ogledov: 1715; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (687,77 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici