1. |
2. Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep? : magistrsko deloAnja Duh, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji.
V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka.
V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016).
Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Ključne besede: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1836; Prenosov: 306
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Mladoletniško prestopništvo na območju PU Murska Sobota : magistrsko deloNuša Cipot, 2018, magistrsko delo Opis: Že od nekdaj se strokovnjaki na tem področju ukvarjajo z mladoletniškim prestopništvom. Sprva so ta pojem zajemali kot celoto, govorili na splošno o tej temi, kasneje, v zdajšnjem času pa so se osredotočili na posamezne dele mladoletniškega prestopništva. Na primer: nekateri raziskovalci se bolj posvetijo drogam in mladim, spet drugi nasilju nad starši, tretji najhujšim kaznivim dejanjem. Naše magistrsko delo zajema predvsem mladoletniško prestopništvo kot celoto. Sprva smo obravnavali omenjeni pojem skozi že obstoječe teorije in različne definicije. V nadaljevanju opisujemo temeljne pojme, povezane z mladoletniškim prestopništvom, kot so prekrški in kazniva dejanja, ki jih kasneje povezujemo tudi z vzgojnimi ukrepi in sankcijami. Pozornost smo namenili tudi dejavnikom, ki vplivajo na nastanek mladoletniškega prestopništva, in medinstitucionalnim sodelovanjem.
Raziskovalni del tega magistrskega dela je namenjen analizi stanja o številu prekrškov in kaznivih dejanj zgolj na območju PU Murska Sobota, zajeli smo obdobje od leta 2006 do leta 2017. V nadaljevanju smo kot povezavo s kaznivimi dejanji analizirali tudi izrečene vzgojne ukrepe ter vrsto kaznivega dejanja mladoletnikov na tem območju. Za lažje razumevanje smo na koncu analizirali tudi dva primera kaznivega dejanja mladoletnikov. Tekom celotnega magistrskega dela smo vključevali intervjuja, ki smo ju opravili s strokovno delavko Centra za socialno delo Murska Sobota in višjo sodnico Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je tudi sodnica za mladoletnike. Tako bomo na podlagi te raziskave preverjali štiri zastavljene hipoteze, s katerimi bomo kasneje lažje razumeli pomen mladoletniškega prestopništva na tem območju.
Ključne besede: mladoletniško prestopništvo, prekrški, kazniva dejanja, vzgojni ukrepi, PU Murska Sobota, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2018; Ogledov: 1616; Prenosov: 219
Celotno besedilo (712,81 KB) |
4. Povezava stilov vzgoje in deviantnega vedenja mladostnikov v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUla Kočevar, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava različne vzgojne stile v povezavi z odklonskimi dejanji mladostnikov. V prvem, teoretičnem, delu je predstavljen razvoj od otroka do mladostnika, sledijo poglavja o mladoletniškem prestopništvu, partnerskem odnosu, družini in vzgoji, predstavljena pa sta tudi popustljivi – permisivni vzgojni stil, pri katerem je otrok svoboden in počne, kar hoče, ter povsem nasprotni – avtoritarni oz. represivni vzgojni stil, pri katerem gre za sistem strogih pravil, ki jih mora otrok brezpogojno upoštevati. Diplomsko delo še posebej izpostavlja t. i. »strupeno vzgojo«, katere znake zelo težko opazimo, hkrati pa lahko pušča hude posledice pri otrokovem razvoju, saj starši otroku zapolnijo vse objektivne potrebe, a ne izpolnjujejo njegovih čustvenih potreb, izvajajo besedno nasilje, mu neupravičeno vzbujajo občutek krivde in manipulirajo z njegovimi občutki.
V drugem, empiričnem, delu je predstavljena analiza treh intervjujev z mladostniki, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Ugotovili smo, da so bili vzgajani ne le po posameznem vzgojnem stilu, ampak po mešanici permisivnega in avtoritarnega vzgojnega stila ter »strupene vzgoje«, le-ta pa je pri vseh pustila največ posledic pri razvoju in močno prispevala k pojavu odklonskega vedenja intervjuvanih prestopnikov.
Ključne besede: mladoletniško prestopništvo, vzgoja, vzgojni ukrepi, kazni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1654; Prenosov: 214
Celotno besedilo (995,94 KB) |
5. Starševski strah pred kriminaliteto in njegov vpliv na vzgojo otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijaAna Plos, 2017, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto v življenju predstavlja večji problem kot kriminaliteta sama po sebi. Gre za pojav, kako ljudje dojemajo svojo varnost in varnost svojih bližnjih. Številne narejene študije preučujejo, kaj je poglaviten vzrok, da otrok oziroma mladoletnik razvije odklonsko vedenje. Kot najpogostejši vzroki so navedeni šola, vrstniki, družina, okolje. Prav tako pa se študije ukvarjajo tudi s tem, kako bi lahko preprečili, da bi otrok oziroma mladoletnik razvil odklonsko vedenje. Veliko študij je narejenih na temo družina in vzgojni stili. Ali je način vzgoje in kaznovanje pomemben dejavnik pri preprečevanju odklonskega vedenja pri mladoletnikih?
Mladostniki z odklonskim vedenjem družbi nekaj sporočajo. Če teh sporočil nismo zmožni razumeti, se njihova stiska še bolj poveča in še bolj se čutijo, da se morajo izražati na drugačen način. Za preprečevanje odklonskega vedenja pri mladih je ključnega pomena, da prepoznamo dejavnike tveganja. Starši najpogosteje pri mladih delujejo šele potem, ko težava oziroma deviantno vedenje že nastopi, saj v večini primerih ne delujejo preventivno, ker se ne zavedajo dejavnikov tveganja in ne prepoznajo stiske pri otroku. Težavo prepoznajo šele, ko se pojavi vedenje, ki je v družbi nezaželeno.
V diplomski nalogi smo želeli predstaviti oziroma z različnimi metodami ugotoviti, ali se starši bojijo, da bi njihovi otroci razvili deviantno vedenje in kako skušajo preprečiti, da bi do tega prišlo. Zanimalo nas je, ali se starši poslužujejo kaznovanja in kakšne oblike kaznovanja uporabljajo. Predvsem smo se posvetili temu, ali je kaznovanje dejansko učinkovito ali pa mogoče zadostujejo dosledni vzgojni ukrepi in dobra komunikacija v družini. S primerjavo rezultatov, ki smo jih dobili pri opravljenih intervjujih, smo prišli do ugotovitev, ki so nam pomagale odgovoriti na vprašanja.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, družine, starši, otroci, vzgojni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1408; Prenosov: 146
Celotno besedilo (388,71 KB) |
6. Negativno odklonsko vedenje mladoletnih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijaVanja Vodeb, 2016, diplomsko delo Opis: Ugotovili smo, da je za odklonskost večkrat kriva družba, v kateri mladoletna oseba preživi največ časa. To so lahko starši, skrbniki, sovrstniki, tolpa ali množica na splošno. Mladostniki naj bi se vedenja naučili s posnemanjem, identifikacijo z osebami, katerim želi biti podoben, izkušnjami ter s prilagajanjem okolici.
Za odklonsko vedenje mladostnika so značilne osebnostne lastnosti, ki jih delimo na konstitucijske in pa psihološke. Te lastnosti pripeljejo do različnih vzrokov, za odklonsko vedenje, katerih je v naši družbi mnogo: slaba čustvena stabilnost v družini, slabo ekonomsko stanje družine, preobremenjenost mladostnika, kar vodi v stres, različne mentalne bolezni, človeški naravni instinkti in drugi. Posebej smo obrazložili vzroke, ki so značilni za obdobje adolescence, saj se ravno takrat pojavlja največ kaznivih dejanj s strani mladoletnih oseb.
V obdobju od leta 2009 do 2015 se je zvrstilo skupaj 13. 543 zabeleženih kaznivih dejanj. Storjena so bila naslednja kazniva dejanja: uboj, umor, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posilstvo, spolno nasilje, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb mlajših od 15 let, za spolne namene, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, tatvina, velika tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje ter druga kazniva dejanja. Ugotovili smo, da je v zadnjih sedmih letih skupno število kaznivih dejanj padalo, s trendom pa smo napovedali, da naj bi leta 2016 število naraslo.
Ključne besede: odklonsko vedenje, kriminaliteta, mladostniki, mladoletniki, osebnostne značilnosti, preprečevanje, vzgojni ukrepi, vzgojni zavodi, prevzgojni domovi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2854; Prenosov: 414
Celotno besedilo (862,53 KB) |
7. PREPREČEVANJE NASILJA V ŠOLIMojca Jakopiček, 2016, diplomsko delo Opis: Velja, da otrok, ki kaže odklonilno vedenje v šoli do svojih vrstnikov ali drugih vpletenih v vzgojno-izobraževalnem sistemu (učitelji, čistilka, hišnik, kuharica itd.), na neki način prikazuje odsev svojega vsakdanjega življenja in vzgoje, ki jo dobi od staršev, razen v primerih, ko so za takšna dejanja kriva določena bolezenska stanja. Zato se nasilje otrok velikokrat navezuje na odnose v družini ali pa na vpliv družbe, saj so mladostniki za uveljavljanje in dokazovanje svojim prijateljem pripravljeni storiti marsikaj.
Z uvedbo Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990, se je družba začela zavedati problema nasilja nad otroki. Poostrili so se nadzori centrov za socialno delo, ki tudi sedaj budno bdijo nad družinami in reagirajo ob vsakem odklonilnem, za našo družbo moralno nesprejemljivem vedenju. Vključevati so se začeli tudi v delo šole, ko je šola zaznala, da so otroku v družini kršene osnovne pravice, kot tudi takrat, ko se je otrok vedel skrajno neprimerno in izvajal nasilje nad drugimi. Vendar so morale šole, ki so imele leta 2008 posebej zavedene otrokove pravice in dolžnosti, le-te umakniti in vpeljati svoj vzgojni načrt zaradi različnih polemik in svojevrstnih pogledov na dokumentacijo.
Ker je vnašanje pravnih vsebin v šolsko disciplino lahko preveč formalnega pomena, ko gledamo vzgojne načrte in šolske redove, ki povzemajo Zakon o osnovni šoli, morajo učitelji dobro shajati s predpisi in ukrepi in se za njih odločati ne samo na pravno-formalni osnovi, temveč na tudi osnovi vseh okoliščin in vzrokov, ki so povod za določeno vedenje učencev. Vendar se šole, kljub temu da bi se lahko bolj posvetile problematiki nasilja z določenimi preventivnimi programi, v večji meri bolj osredotočajo na vzgojne ukrepe kot kurativo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v šolah, medvrstniško nasilje, vrstniki, preprečevanje nasilja, vzgojni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 3052; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Prestopništvo mladih ljudi na glavni avtobusni postaji Novo mesto : diplomsko delo visikošolskega strokovnega študija Informacijska varnostElvira Žagar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je osredotočena na prestopništvo mladih na glavni avtobusni postaji Novo mesto. V teoretičnem delu so predstavljene oblike in značilnosti prestopništva mladih, dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav prestopništva, ter preventivni in kurativni ukrepi, kako takšno vedenje preprečiti. Empirični del pa je odsev realne situacije na raziskovalnem območju. Pomembno vlogo pri širjenju strahu pred kriminaliteto imajo mediji, ki tudi v tem primeru puščajo svoj pečat. Problematika zajema srečanje in obravnavanje med subkulturami, alkoholizirano mladino, izsiljevanje in organizirane pretepe. Nestrpnost med mladimi v povezavi z zlorabo alkohola najpogosteje privede do medsebojnega nasilnega obračunavanja. Namen diplomske naloge je preučiti, ali se dijaki novomeških srednjih šol, ki so uporabniki avtobusnega prometa, na tem območju počutijo varno. Ugotovili smo, kdo je bil pobudnik, da se je kriminaliteta na tem območju zmanjšala, kakšni so bili ukrepi in koliko časa so potrebovali za uvedbo prej omenjenih ukrepov. Mestna občina Novo mesto bi se lahko hitreje odzvala na pozive Policijske uprave Novo mesto. Sodelovanje s Policijsko upravo Novo mesto je s kronologijo obravnavanih dogodkov na tem območju pripomoglo k razumevanju problema in odprlo nov pogled nad celotno situacijo. Kot podnaslov naše diplomske naloge, bi sodeč po ugotovitvah lahko navedli, da ima strah velike oči.
Ključne besede: mladoletniki, mladoletniško prestopništvo, vzgojni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1220; Prenosov: 143
Celotno besedilo (884,29 KB) |
9. Prekrški mladoletnih oseb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Cmok, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava prekrške mladoletnih oseb v Republiki Sloveniji. Mladoletniki so v kazenskem pravu in tudi v pravu o prekrških posebna kategorija storilcev, saj gre praviloma za nedozorele in še ne dovolj razvite osebnosti, na katere lahko zelo hitro vplivajo zunanje okoliščine. Zato so ravnanja, ki presegajo meje dopustnega, pri mladoletnikih pogosta in zelo raznolika. Takšno neprimerno oziroma nedopustno ravnanje mladoletnika pa terja s strani okolice reakcijo, ki mora biti usmerjena predvsem k pomoči mladoletniku pri njegovem nadaljnjem osebnostnem razvoju. Mladoletnik, ki stori prekršek, se sreča z vsemi možnimi vrstami pomoči. Mladoletnikom se izrekajo vzgojni ukrepi, le izjemoma kazni. Namen kaznovanja mladoletnih prekrškarjev je predvsem vzgoja posameznika, na način, ki ga verjetno ni deležen v domačem okolju, prevzgoja bolj problematičnih mladostnikov, vse skupaj z namenom, da se jim omogoči normalen in pravilen razvoj. Namen denarne kazni pa je tudi močneje vplivati na mladoletne storilce prekrškov, da prekrškov ne bi več ponavljali, kakor tudi na druge mladoletnike, da prekrškov ne bi izvrševali. Glede na to, da pri mladoletnih storilcih prekrškov govorimo o vzgoji in prevzgoji, je nedvomno, da morajo biti ukrepi, ki se mladoletnim storilcem izrekajo v takšnih postopkih, usmerjeni na določeno osebnost, prilagojeni morajo biti mladoletniku kot posamezniku in njegovi osebnosti. Prekrški mladoletnih oseb predstavljajo majhen del vseh storjenih prekrškov v Sloveniji. Z opazovanjem tega pojava od leta 2005 do 2014 smo ugotovili, da v Sloveniji število prekrškov mladoletnih oseb močno upada. Če jih je bilo pred desetimi leti 14540, jih je bilo lani za primerjavo več kot polovico manj. Mladoletni prekrškarji so po večini moškega spola, ki prihajajo iz neurejenih družinskih razmer.
Ključne besede: mladoletne osebe, mladoletniki, prekrški, prestopništvo, vzgojni ukrepi, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 3306; Prenosov: 312
Celotno besedilo (891,05 KB) |
10. Prepoznavanje nasilja nad otroki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Duh, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo oblike nasilja in vrste vzgojnih ukrepov. V empiričnem delu ugotavljamo ali ljudje v Republiki Sloveniji ločijo med nasiljem in vzgojnim ukrepom. Namen oziroma cilj raziskave je ugotovili v kolikšni meri ljudje prepoznajo nasilje nad otroki, oziroma ga ločijo od vzgojnega ukrepa.
Otroci so žrtve nasilja v vseh družbenih slojih in skupinah. Oblike nasilja nad otroki se nikoli ne pojavljajo posamezno, ampak se med seboj prepletajo. Psihično nasilje je prisotno v vseh oblikah nasilja nad otroki, posledice te oblike nasilja pa lahko pustijo trajne posledice. Psihično nasilje lahko otrok doživlja tudi kadar se nasilje ne izvaja neposredno nanj, ampak doživlja nasilje že če opazuje, da nekdo pretepa osebo, ki jo ima rad. Otroci, ki so žrtve zlorabljanja kažejo znake, ki zaradi pomanjkanja razumevanja in znanja dostikrat niso prepoznani kot znaki nasilja.
Pred leti je v naši družbi veljalo, da je telesno kaznovanje otrok kot vzgojni ukrep pravica in dolžnost odraslih. Vendar vsak vzgojni ukrep, ki temelji na fizičnem ali psihičnem nasilju, pušča na otroku negativne posledice in slabo vpliva na njegov osebni razvoj. Otroci, ki so vzgajani z vzgojnimi ukrepi, katerim je osnova telesno kaznovanje, pogosto odrastejo v nesamozavestne odrasle osebe.
Rezultati raziskave kažejo, da ljudje ne prepoznajo nasilja nad otroki v celoti. Kadar gre za kaznovanje otrok z zaušnico ali za udarce po zadnji plati s strani enega izmed staršev, jih večina prepozna vzgojni ukrep. Ljudje v večini menijo, da je zaušnica neprimeren vzgojni ukrep, udarci po zadnji plati pa primeren. V primerih fizičnega nasilja so anketiranci prepoznali tudi psihično nasilje v 24 %. Prav tako so prepoznali psihično nasilje v primerih spolnega nasilja in sicer v 33 %, prepoznali so tudi fizično nasilje v 10,5 %. V primeru, kjer je se psihično nasilje izvajajo neposredno na otroka, so prepoznali le tega v 99 %.
Ključne besede: nasilje, otroci, zlorabe otrok, vzgojni ukrepi, kaznovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2977; Prenosov: 469
Celotno besedilo (352,81 KB) |
