| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacija
Karmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

2.
Vzgojna vloga očeta: obdobje zgodnjega mladostništva
Sabina Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Ključne besede: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otroka
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene teorije in modeli medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila iz starša na otroka. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali prihaja do medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila, kateri izmed vzgojnih stilov se najpogosteje prenaša in kako različni dejavniki (spol otroka, starost starša, stopnja zaključene izobrazbe starša, zakonski stan starša, tip družine otroka in število sorojencev) vplivajo na prenos vzgojnega stila. V raziskavi je sodelovalo 105 dijakov in 105 staršev. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otroka ni razviden. Pri raziskovanju prenosa določenega vzgojnega stila (permisiven, avtoritativen in avtoritaren) smo ugotovili, da se najpogosteje (84 %), prenaša samo avtoritativen vzgojni stil, sledita avtoritaren in permisiven. Na prenos vzgojnega stila pomembno vpliva stopnja zaključene izobrazbe staršev. Vsi ostali dejavniki na proces prenosa niso imeli vpliva.
Ključne besede: Medgeneracijski prenos, starši, otroci, vzgojni stili, vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (1020,37 KB)

4.
Dejavniki družinskega okolja in somospoštovanje kot napovedniki agresivnega vedenjapri dijakih in študentih
Janja Gajšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol. Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let. Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale. Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Ključne besede: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1163; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (889,36 KB)

5.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1104; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Vzgojni stili staršev in njihove vrednotne usmeritve
Mateja Rubin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil preučiti vzgojne stile staršev ter njihove vrednotne usmeritve in medsebojne povezave. Preučili smo, kako se vrednote staršev razlikujejo glede na izobrazbo, spol, velikost kraja in religioznost, zanimalo pa nas je tudi, kako starši privzgajajo vrednote in za katere si najbolj prizadevajo, da bi jih privzgojili svojim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 78 otrok in 146 njihovih staršev. Na podlagi Vprašalnika starševske avtoritete PAQ in modificirane oblike Muskove lestvice vrednot MLV-M smo ugotovili, da pri starših prevladuje avtoritativen stil vzgajanja, ki ne kaže statistično pomembne povezave z vrednotami Muskove klasifikacije vrednot. Pri permisivnih starših obstaja šibka negativna statistično pomembna povezanost z moralnimi vrednotami, prav tako šibko negativno statistično pomembno se s societalnimi, kulturnimi, ekološkimi, spoznavnimi in izpolnitvenimi vrednotami povezuje tudi avtoritaren vzgojni stil. Ocene pomembnosti vrednot se glede na kraj bivanja staršev in njihovo izobrazbo niso pomembno statistično razlikovale, glede religioznosti pa se je pokazala šibka statistično pomembna pozitivna povezava s tradicionalnimi, religioznimi, patriotskimi, moralnimi in apolonskimi vrednotami. Matere so v svoji vrednotni usmeritvi bolj apolonsko usmerjene v primerjavi z očeti, ki se bolj usmerjajo k dionizičnim vrednotam. Oboji si v največji meri prizadevajo, da bi svojim otrokom preko pogovora ter z zgledom privzgojili vrednoti poštenost in delavnost.
Ključne besede: vrednote staršev, vzgojni stili, MLV-M, Vprašalnik starševske avtoritete PAQ, vzgoja vrednot.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 2807; Prenosov: 935
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Stil vzgoje in načini kaznovanja otrok v povezavi z otrokovo izkušnjo medvrstniškega nasilja
Barbara Potočan, 2017, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje se odvija povsod, največkrat tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Nemalokrat se zgodi, da je isti otrok vedno znova žrtev medvrstniškega nasilja, oz. vedno znova izvaja nasilje nad drugimi. Zavedati se moramo, da vpletenost v medvrstniško nasilje posamezniku pusti doživljenjski pečat negativnih občutij in spominov, zato se moramo z njim ustrezno spoprijeti in ga poskušati odpraviti, oz. vsaj zmanjšati. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezava med s strani staršev poročanim stilom vzgoje in kaznovanjem oz. disciplino ter s starševske strani zaznano vključenostjo v medvrstniško nasilje. V raziskavi je sodelovalo 238 staršev osnovnošolskih otrok. Rezultati so pokazali, da se največ anketiranih staršev trudi otroka vzgajati v avtoritativnem stilu. Starši najpogosteje za discipliniranje uporabijo metodo pogovora in razlage. Pogosto se pojavlja psihično kaznovanje otrok, npr. odstranitev iz prostora, kričanje, zmerjanje, grožnje, ignoriranje, odvzem ljubih stvari in prepoved ljubih dejavnosti. Manjkrat se pojavlja fizično kaznovanje, pa vendar se starši v kar 9 % poslužujejo udarcev (z roko ali predmetom), brc, polivanja z vodo oz. drugo tekočino ter vlečenja za lase in ušesa. Raziskava ni pokazala statistično značilne povezanosti med slogom vzgajanja in s strani staršev poročane vključenosti otrok v medvrstniško nasilje.
Ključne besede: vzgojni stili, kaznovanje, nasilje, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1494; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (642,31 KB)

8.
POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Maja Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1768; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
POVEZANOST VZGOJNIH STILOV STARŠEV Z DIMENZIJAMI OSEBNOSTI IN SAMOSPOŠTOVANJEM POSAMEZNIKOV V ZGODNJI ODRASLOSTI
Jasmina Belna, 2016, magistrsko delo

Opis: Stili, ki jih starši uporabljajo pri vzgoji svojih otrok, se povezujejo z različnimi področji otrokovega življenja in funkcioniranja, ne samo v času otroštva, pač pa se učinki vzgoje kažejo tudi kasneje v življenju. Magistrsko delo obravnava posameznike v obdobju zgodnje odraslosti. Osnovni namen raziskave je ugotoviti povezanost vzgojnih stilov staršev z dimenzijami osebnosti in s samospoštovanjem udeležencev v obdobju zgodnje odraslosti. Cilj je tudi ugotoviti, ali vzgojni stili staršev pomembno napovedujejo samospoštovanje in osebnostne dimenzije posameznikov v zgodnji odraslosti. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, in sicer Vprašalnik avtoritete staršev, Vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po modelu »Velikih pet« in Lestvica samospoštovanja. Udeleženci raziskave so bili posamezniki med 22. in 45. letom starosti, 57 je bilo moških in 71 žensk. Pridobljeni so bili tudi nekateri demografski podatki udeležencev. Rezultati so pokazali, da se demokratični in permisivni vzgojni stil staršev pozitivno povezujeta s samospoštovanjem posameznikov v zgodnji odraslosti, med avtoritarnim vzgojnim stilom in samospoštovanjem pa obstaja negativna povezava. Demokratični vzgojni stil staršev napoveduje višjo izraženost osebnostnih dimenzij ekstravertnosti, odprtosti, vestnosti in sprejemljivosti pri njihovih otrocih, avtoritarni vzgojni stil pa se pozitivno povezuje z nevroticizmom pri udeležencih raziskave. Starševski permisivni vzgojni stil se pozitivno povezuje z ekstravertnostjo, odprtostjo in sprejemljivostjo ter je hkrati negativno povezan z vestnostjo. Kljub povezavam pa se vzgojni stili staršev niso izkazali za pomembne prediktorje samospoštovanja in osebnostnih dimenzij pri udeležencih v raziskavi, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: starši, vzgojni stili, osebnostne dimenzije, samospoštovanje, zgodnja odraslost
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 2350; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (966,56 KB)

10.
Razlike v postavljanju meja v 2. starostnem obdobju med starši in vzgojitelji
Andreja Medved, 2016, diplomsko delo

Opis: Postavljanje vzgojnih meja in pravil sta pomembna elementa vzgoje, saj se s pomočjo pravil in meja otroci učijo primernega in odgovornega vedenja doma, v vrtcu in družbi. Meje in pravila je potrebno postavljati preudarno, upoštevaje otrokove sposobnosti in potenciale. S preventivnim delovanjem odraslih lahko dosežemo zdrave odnose z otroki, preprečujemo nepotrebne konflikte in pripomoremo, da bo otrok prevzel primerno odgovornost za svoje izbire glede na starost. V teoretičnem delu so predstavljene tudi težave, ki pri tem nastajajo, disciplinski ukrepi ob neupoštevanju le-teh ter čustveni procesi otrok in odraslih vezanih na vzgojna pravila. V empiričnem delu smo raziskali ali obstajajo razlike v postavljanju meja in pravil v drugem starostnem obdobju med starši in vzgojitelji. Ugotovili smo, da so strokovni delavci v vrtcih bolj zadovoljni pri postavljanju meja kot starši, predvsem so razlike v situacijah, kot so obuvanje in oblačenje, pospravljanje igrač in pri igri z drugimi otroki. Glede ukrepov pri kršenju pravil smo ugotovili, da starši pogosteje uporabljajo bolj stroge ukrepe kot strokovni delavci, npr. povzdignejo glas, določijo kazen, otroka našeškajo, odvzamejo prijetne stvari ipd. Pri oceni doslednosti pa smo ugotovili, da so strokovni delavci bolj dosledni pri udejanjanju pravil, pri udejanjanju ukrepov, kadar otrok ne izpolni zahtev, prav tako so tudi bolj vztrajni pri uveljavljanju pravil. Rezultati odkrivajo pomembne razlike pri vzgoji staršev in strokovnih delavcev, na podlagi katerih bi lahko načrtovali usposabljanje in svetovanje staršem ter strokovnim delavcem.
Ključne besede: vzgojna pravila in meje, predšolska vzgoja, vzgojni stili, starši, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici