1. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Povezanost vzgojnega stila in osebnostnih značilnosti staršev z učnim uspehom njihovih otrok : magistrsko deloNeža Šarlah, 2024, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu smo pregledali dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so v svojih delih opredeljevali vzgojo, osebnostne lastnosti in učni uspeh otrok.
V empiričnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih na podlagi uporabe spletnega vprašalnika, pridobili vpogled v osebnostne lastnosti staršev, v njihove vzgojne stile in v učni uspeh njihovih otrok, učencev od petega do devetega razreda osnovne šole. V raziskavo sta bila vključena 102 starša. Starši uporabijo nekatere vzgojne prijeme iz avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega sloga, vendar to naredijo zelo redko. Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med vzgojnim slogom staršev in tipom osebnosti. Ugotovili smo, da je avtoritativni vzgojni slog pozitivno povezan z vestnostjo in odprtostjo staršev. Povezanosti med vzgojnim slogom staršev in učnim uspehom otrok nismo mogli dokazati. Učni uspeh otrok se šibko, a pozitivno povezuje z dimenzijo sprejemljivosti starša − bolj kot imajo starši izraženo dimenzijo sprejemljivosti, višji je učni uspeh njihovih otrok.
Ključne besede: vzgojni stili, osebnostne značilnosti, učni uspeh
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,67 MB) |
3. Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacijaKarmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 81
Celotno besedilo (6,11 MB) |
4. Vzgojna vloga očeta: obdobje zgodnjega mladostništvaSabina Breznik, 2021, magistrsko delo Opis: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Ključne besede: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otrokaMojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljene teorije in modeli medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila iz starša na otroka. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali prihaja do medgeneracijskega prenosa vzgojnega stila, kateri izmed vzgojnih stilov se najpogosteje prenaša in kako različni dejavniki (spol otroka, starost starša, stopnja zaključene izobrazbe starša, zakonski stan starša, tip družine otroka in število sorojencev) vplivajo na prenos vzgojnega stila. V raziskavi je sodelovalo 105 dijakov in 105 staršev. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da medgeneracijski prenos vzgojnega stila iz starša na otroka ni razviden. Pri raziskovanju prenosa določenega vzgojnega stila (permisiven, avtoritativen in avtoritaren) smo ugotovili, da se najpogosteje (84 %), prenaša samo avtoritativen vzgojni stil, sledita avtoritaren in permisiven. Na prenos vzgojnega stila pomembno vpliva stopnja zaključene izobrazbe staršev. Vsi ostali dejavniki na proces prenosa niso imeli vpliva.
Ključne besede: Medgeneracijski prenos, starši, otroci, vzgojni stili, vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1600; Prenosov: 404
Celotno besedilo (1020,37 KB) |
6. Dejavniki družinskega okolja in somospoštovanje kot napovedniki agresivnega vedenjapri dijakih in študentihJanja Gajšek, 2019, magistrsko delo Opis: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol.
Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let.
Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale.
Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Ključne besede: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1252; Prenosov: 354
Celotno besedilo (889,36 KB) |
7. Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne oporeAndreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1189; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,19 MB) |
8. Vzgojni stili staršev in njihove vrednotne usmeritveMateja Rubin, 2017, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil preučiti vzgojne stile staršev ter njihove vrednotne usmeritve in medsebojne povezave. Preučili smo, kako se vrednote staršev razlikujejo glede na izobrazbo, spol, velikost kraja in religioznost, zanimalo pa nas je tudi, kako starši privzgajajo vrednote in za katere si najbolj prizadevajo, da bi jih privzgojili svojim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 78 otrok in 146 njihovih staršev. Na podlagi Vprašalnika starševske avtoritete PAQ in modificirane oblike Muskove lestvice vrednot MLV-M smo ugotovili, da pri starših prevladuje avtoritativen stil vzgajanja, ki ne kaže statistično pomembne povezave z vrednotami Muskove klasifikacije vrednot. Pri permisivnih starših obstaja šibka negativna statistično pomembna povezanost z moralnimi vrednotami, prav tako šibko negativno statistično pomembno se s societalnimi, kulturnimi, ekološkimi, spoznavnimi in izpolnitvenimi vrednotami povezuje tudi avtoritaren vzgojni stil. Ocene pomembnosti vrednot se glede na kraj bivanja staršev in njihovo izobrazbo niso pomembno statistično razlikovale, glede religioznosti pa se je pokazala šibka statistično pomembna pozitivna povezava s tradicionalnimi, religioznimi, patriotskimi, moralnimi in apolonskimi vrednotami. Matere so v svoji vrednotni usmeritvi bolj apolonsko usmerjene v primerjavi z očeti, ki se bolj usmerjajo k dionizičnim vrednotam. Oboji si v največji meri prizadevajo, da bi svojim otrokom preko pogovora ter z zgledom privzgojili vrednoti poštenost in delavnost.
Ključne besede: vrednote staršev, vzgojni stili, MLV-M, Vprašalnik starševske avtoritete PAQ, vzgoja vrednot.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 2866; Prenosov: 974
Celotno besedilo (1,51 MB) |
9. Stil vzgoje in načini kaznovanja otrok v povezavi z otrokovo izkušnjo medvrstniškega nasiljaBarbara Potočan, 2017, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje se odvija povsod, največkrat tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Nemalokrat se zgodi, da je isti otrok vedno znova žrtev medvrstniškega nasilja, oz. vedno znova izvaja nasilje nad drugimi. Zavedati se moramo, da vpletenost v medvrstniško nasilje posamezniku pusti doživljenjski pečat negativnih občutij in spominov, zato se moramo z njim ustrezno spoprijeti in ga poskušati odpraviti, oz. vsaj zmanjšati. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezava med s strani staršev poročanim stilom vzgoje in kaznovanjem oz. disciplino ter s starševske strani zaznano vključenostjo v medvrstniško nasilje. V raziskavi je sodelovalo 238 staršev osnovnošolskih otrok. Rezultati so pokazali, da se največ anketiranih staršev trudi otroka vzgajati v avtoritativnem stilu. Starši najpogosteje za discipliniranje uporabijo metodo pogovora in razlage. Pogosto se pojavlja psihično kaznovanje otrok, npr. odstranitev iz prostora, kričanje, zmerjanje, grožnje, ignoriranje, odvzem ljubih stvari in prepoved ljubih dejavnosti. Manjkrat se pojavlja fizično kaznovanje, pa vendar se starši v kar 9 % poslužujejo udarcev (z roko ali predmetom), brc, polivanja z vodo oz. drugo tekočino ter vlečenja za lase in ušesa. Raziskava ni pokazala statistično značilne povezanosti med slogom vzgajanja in s strani staršev poročane vključenosti otrok v medvrstniško nasilje.
Ključne besede: vzgojni stili, kaznovanje, nasilje, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1554; Prenosov: 222
Celotno besedilo (642,31 KB) |
10. POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEVMaja Lampret, 2016, magistrsko delo Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in
prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje,
prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna
aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in
Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in
čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010).
Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med
motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi
navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom.
Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo
vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ,
vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov
RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da
obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter
preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega
smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor,
pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci
hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in
starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami
hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost
reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri
vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja,
tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil,
značilnosti družinske sestave in spol.
Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja
razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski
faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere
druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v
družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in
zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne
navade, vzgojni stili.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1866; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,54 MB) |
