| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURA V NAŠIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH
Natalija Krempl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen naloge je bil ugotoviti vpliv šolske klime na uspeh učencev in kakšna kultura prevladuje v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen sem uporabila deskriptivno metodo dela, kjer gre za preučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov, brez vzročnega opisovanja. Na podlagi knjig, člankov in internetnih virov sem primerjala poglede različnih avtorjev in predstavila njihove glavne ugotovitve. V nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze: 1.) Kultura je del socialnega sistema in eden najpomembnejših dejavnikov za razumevanje delovanja ustanov. 2.) Kultura je stabilna in strukturira okolje. 3.) Glede na to, kakšna je klima, lahko napovemo uspešnost šole. 4.) Jedro kulture predstavlja ideologija. 5.) V slovenski kulturi so vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je otrokova uspešnost pomembnejša kot sreča in zadovoljstvo. Ugotovila sem, da ima šolska klima precejšen vpliv na uspeh učencev, saj je več socialnih interakcij tam, kjer prevladuje zdrava šolska klima, prav tako se učinkovitost kaže z boljšim učnim uspehom. Ugotovila sem, da so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je uspešnost pomembnejša kot otrokova sreča in zadovoljstvo. Vzrok za to vidim v vsej slovenski kulturi, ki ima visoka pričakovanja, saj je povprečnost v današnjem času označena za sivo, žalostno in nevredno.
Ključne besede: Ključne besede: šolska kultura, socialna klima, kakovostna šola, vzgoja, vzgojni stili, uspešnost.
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2184; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (529,33 KB)

2.
AVTORITETA V VZGOJI IN POSTAVLJANJE MEJ
Simona Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Biti vzgojitelj, je zahtevna in odgovorna naloga. Želja vsakega starša in vzgojitelja je, da bi otroke vzgajal čim bolje, vendar včasih, lahko povsem nehote, pride do težav. Starši imajo radi svoje otroke in jim želijo le najboljše. Želijo, da razvijejo svoje talente, najdejo dobre prijatelje in poiščejo svoje mesto v življenju, kjer bodo srečni. Ustreči želijo njihovim željam, hkrati pa vedo, da jim morajo biti zgled, avtoriteta in morajo postaviti tudi meje njihovim zahtevam in vedenju, saj jih želijo pripraviti na življenje — na sobivanje z drugimi ljudmi. V diplomskem delu so podrobneje obravnavani trije večji pojmi: avtoriteta, vzgoja in postavljanje mej. V današnjem času se vse pogosteje sprašujemo, v kolikšni meri je v vzgoji avtoriteta prisotna, kako zelo je potrebna in kako si jo lahko pridobimo. V delu smo se opredelili tudi na vzgojo, vzgojne metode, vzgojne stile, potrebe otrok, in na medsebojne odnose, kateri so zelo pomembni pri vzgajanju otrok. Seznanimo se tudi s pomembnostjo postavljanja meja, njihovimi težavami in nasveti pri postavljanju, pomenom pohvale in nagrade, ter kaznimi in posledicami za neprimerno vedenje. Starši in vzgojitelji se pogosto tudi sprašujejo, kako najti ravnotežje med razvajanjem in strogostjo. Ni dobro, če so pretirano omejujoči ali preveč popustljivi. Iskanje prave mere vedno pomeni postavljanje jasnih, trdnih in pravičnih mej, ki se jih morajo otroci zavedati, jih poznati in se jih držati, saj so postavljene meje ključnega pomena pri vzgajanju otrok in pomembno vplivajo na oblikovanju avtoritete in moči v vzgoji. Otroci vsekakor potrebujejo avtoriteto, saj se le tako počutijo varne in sprejete. Če je ne dobijo, jo izsilijo.
Ključne besede: avtoriteta, vzgoja, vzgojni stili in metode, medsebojni odnosi, postavljanje mej, moteče vedenje in reševanje konfliktov, nagrada, kazen in posledice.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 6068; Prenosov: 1868
.pdf Celotno besedilo (537,18 KB)

3.
PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH
Julija Sekolovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH, smo želeli na Pedagoški fakulteti v Mariboru, med študenti predšolske vzgoje raziskati, kako študentje razumejo in doživljajo vzgojo svojih staršev, kako so z vzgojo svojih staršev zadovoljni, kaj bi spremenili pri vzgoji svojih otrok ter v katerem vzgojnem stilu bi v prihodnje vzgajali svoje otroke. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se s pomočjo izbrane literature dotaknili naslednjih tem: družine, socializacije, tipov družin, vloge in pomena družinskih članov, skrajnosti pri vzgoji, definicij vzgoje, načinov vzgoje in vzgojnih stilov. V empiričnem delu pa smo analizirali anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili med študente prvih, drugih, tretjih letnikov in absolvente Pedagoške fakultete v Mariboru. Rezultati anketnih vprašalnikov so pokazali, da glede na letnik, okolje iz katerega izhajajo in števila otrok v družini ni nekih bistvenih razlik v doživljanju vzgoje staršev. Večina vprašanih študentov je zadovoljnih z vzgojo svojih staršev in svoje otroke bi vzgajali v demokratičnem vzgojnem stilu, za katerega so značilni topli medsebojni odnosi, sodelovanje med starši in otroki, dogovori glede meja…
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družina, socializacija, vzgoja, vzgojni stili.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2459; Prenosov: 606
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
REPRESIVNA VZGOJA V DRUŽINI
Vesna Černec, 2010, diplomsko delo

Opis: Družina je osnovna primarna celica družbe. Posebnost družine so čustva ljubezni, in to pri medsebojnih stikih, ki vežejo med seboj starše in otroke. Otroke vzgajamo s svojo navzočnostjo v njihovem življenju. To pomeni, da vplivamo nanje s sleherno obliko vedenja, ki so mu priča. Vse kar počenjamo in govorimo, spremljajo razna čustva in razpoloženja. Vrednote in napotki za vedenje in seznanjanje z življenjskimi dejstvi se prenašajo v družini od odraslih na otroke po različnih poteh. Vzgoja otroka na vseh stopnjah njegovega razvoja bo staršem in vzgojiteljem v mnogočem olajšana, če bodo poznali in upoštevali otrokove socialne potrebe. Vzgoja je posebna dejavnost ljudi v družbi, nujna je za obstoj družbe in posameznika. Diplomska naloga je razdeljena na poglavje o vzgoji kjer ima pomembno vlogo avtoriteta staršev. V drugem poglavju je predstavljena družina. Vključen je položaj otroka v družini, družinska vzgojna sredstva ter nagrajevanje in kaznovanje. Raziskave kažejo, da je oče bolj kaznovalen in zastrašujoč kot mati in glede na ta pričakovanja tudi bolj učinkovit . V tretjem poglavju je v ospredju represija v družini, ki vpliva na otrokov duševni razvoj. Pri takem otroku je verjetno, da bo imel tudi sam čustvene motnje ali pa bo agresiven in surov. Pomembna je tudi vzgoja v šolo in vplivi le te na otroka. Zadnje poglavje je namenjeno otrokovim pravicam in Konvenciji o otrokovih pravicah. Pri tem se pojavi vprašanje: Ali so otroci v družinah deležni teh pravic? V kolikšni meri jih starši kršijo in v kolikšno meri uresničujejo? Kakšne so posledice represivne vzgoje za otroke pri vključevanju v družbo in kako družba ukrepa v dobro otrok?
Ključne besede: vzgoja, družina, otrokove pravice, represivna vzgoja, kazen, vzgojni stili, vzgojne metode, avtoriteta staršev.
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 4441; Prenosov: 843
.pdf Celotno besedilo (687,00 KB)

5.
DRUŽINSKO OKOLJE KOT DEJAVNIK ŠOLSKE USPEŠNOSTI
Biljana Levstik, 2012, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo želeli predstaviti pomen sociološkega definiranja družin. Analizirali smo socializacijsko vlogo družine in funkcije, ki jih opravlja. Znotraj družine se odvija reprodukcija novih članov družbe in njihova vzgoja, med pomembne funkcije sodita tudi ekonomska in emocionalna. Zanimal nas je vpliv družinske socializacije na šolsko uspešnost otrok ter vzgojni vpliv očeta in matere. Starši se odločajo za različne vzgojne stile, in sicer od avtoritarnega, demokratičnega do danes precej razširjenega permisivnega. Mati in oče imata zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Močno izstopa socializacijski vpliv matere na otrokov šolski uspeh. Raziskave kažejo, da ni zaznati vpliva tipa, velikosti in sestave družine na uspeh otroka v šoli. Socialnoekonomski status, ki je sestavljen iz več komponent, ima največ vpliva, kadar gre za izobrazbo staršev in ne ekonomski položaj. Bernsteinova teorija govori o obstoju razlik v govornem razvoju in jezikovnih primanjkljajih zaradi premalo vzpodbudnega okolja, kar ovira otroka pri šolski uspešnosti. Revnejše družine in manj izobraženi starši nudijo otroku drugačna znanja, vrednote in strategije. Raziskava v Sloveniji (Flere idr., 2009) je pokazala, da je kulturni kapital, ki predstavlja po mnenju Bourdieuja prevladujočo kulturo, močno povezan s šolskim uspehom in prinaša več koristi otrokom nižjih slojev.
Ključne besede: družina, socializacija, šolski uspeh, kulturni kapital, družbenoekonomski status, vzgojni stili
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 2158; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (553,52 KB)

6.
VPLIV STROKOVNE LITERATURE NA VZGOJO PREDŠOLSKIH OTROK
Tamara Špoljar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv strokovne literature na vzgojo predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so zapisane ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev o vzgoji, vzgojnih stilih, starševstvu, težavah, ki se pojavijo pri vzgoji otrok, in strokovni literaturi, v empiričnem delu pa smo predstavili rezultate raziskave. Naš namen je bil raziskati vpliv strokovne literature na vzgojo predšolskih otrok. Zanimalo nas je, kako pogosto starši prebirajo strokovno literaturo, katera tematska področja, kdaj najpogosteje posežejo po strokovni literaturi in kaj menijo o uspešni vzgoji in vplivu nanjo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 78 staršev, ki imajo otroke vpisane v Vrtec Rogaška Slatina, in jih nato obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS.
Ključne besede: Predšolski otrok, strokovna literatura, starši, vzgoja, vzgojni stili.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1380; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
POMEN DRUŽINE PRI PREPREČEVANJU UŽIVANJA DROG PRI MLADOSTNIKIH
Janja Kreslin Rauter, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih smo v teoretičnem delu predstavili pomen in značilnosti družine, vzgojne stile oz. vrste vzgoje ter pomen in vlogo družine pri preprečevanju uživanja drog. Obdobja odraščanja, razloge, zakaj mladi začnejo uživati droge in zakaj s tem nadaljujejo, vpliv družine in vrstnikov pri odraščanju mladostnikov in povezavo med mladoletniškim prestopništvom in drogo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo pregledali možnosti prevencije na področju zlorabe drog med mladimi, predvsem kaj lahko stori družina, šola, vladni in ne vladni programi na tem področju. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih. V tem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli med dijaki štirih različnih srednjih šol podravske in pomurske regije v Sloveniji. Ugotovili smo, da se mladostniki največkrat občasno pogovarjajo s starši o stvareh, ki jih težijo oz. o svojih težavah. Kar 30,0% mladostnikov se v družini (torej s starši) sploh ne pogovarja o drogah in 50,9% se o njih pogovarjajo le redko (nekajkrat na leto). Skoraj vsi anketirani mladostniki so že poskusili dovoljene droge (98,2%) in jih najpogosteje uživajo občasno. Tudi nedovoljene droge je že poskusilo veliko anketiranih mladostnikov in sicer 38,8%, kar 25,6% anketiranih mladostnikov je uživalcev nedovoljenih drog, a 74,4% mladostnikov ne uživa nedovoljenih drog. Raziskava je pokazala, da poskušanje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog ni odvisno od tipa družine, v kateri mladostniki živijo in od tipa vzgoje, ki so jo deležni.
Ključne besede: droge, družina, vzgojni stili, mladostnik, vrstniki, razlogi za uživanje drog, prevencija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 765; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Razlike v postavljanju meja v 2. starostnem obdobju med starši in vzgojitelji
Andreja Medved, 2016, diplomsko delo

Opis: Postavljanje vzgojnih meja in pravil sta pomembna elementa vzgoje, saj se s pomočjo pravil in meja otroci učijo primernega in odgovornega vedenja doma, v vrtcu in družbi. Meje in pravila je potrebno postavljati preudarno, upoštevaje otrokove sposobnosti in potenciale. S preventivnim delovanjem odraslih lahko dosežemo zdrave odnose z otroki, preprečujemo nepotrebne konflikte in pripomoremo, da bo otrok prevzel primerno odgovornost za svoje izbire glede na starost. V teoretičnem delu so predstavljene tudi težave, ki pri tem nastajajo, disciplinski ukrepi ob neupoštevanju le-teh ter čustveni procesi otrok in odraslih vezanih na vzgojna pravila. V empiričnem delu smo raziskali ali obstajajo razlike v postavljanju meja in pravil v drugem starostnem obdobju med starši in vzgojitelji. Ugotovili smo, da so strokovni delavci v vrtcih bolj zadovoljni pri postavljanju meja kot starši, predvsem so razlike v situacijah, kot so obuvanje in oblačenje, pospravljanje igrač in pri igri z drugimi otroki. Glede ukrepov pri kršenju pravil smo ugotovili, da starši pogosteje uporabljajo bolj stroge ukrepe kot strokovni delavci, npr. povzdignejo glas, določijo kazen, otroka našeškajo, odvzamejo prijetne stvari ipd. Pri oceni doslednosti pa smo ugotovili, da so strokovni delavci bolj dosledni pri udejanjanju pravil, pri udejanjanju ukrepov, kadar otrok ne izpolni zahtev, prav tako so tudi bolj vztrajni pri uveljavljanju pravil. Rezultati odkrivajo pomembne razlike pri vzgoji staršev in strokovnih delavcev, na podlagi katerih bi lahko načrtovali usposabljanje in svetovanje staršem ter strokovnim delavcem.
Ključne besede: vzgojna pravila in meje, predšolska vzgoja, vzgojni stili, starši, vzgojitelji
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Medgeneracijske razlike v vzgojnih pristopih in stališčih mater do vzgoje mlajših otrok
Janja Perko, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge obravnavamo pristope na področju družinske vzgoje mlajših otrok, pri čemer začnemo z razvojem otroka skozi nekatere psihološke vidike in teorije, nadaljujemo z načini zgodnjega vzpostavljanja stika z otrokom, sledijo teme, ki se navezujejo na družinsko vzgojo, ter zaključimo z osvetlitvijo zgodovinsko-družbene pogojenosti vzgoje. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati medgeneracijske razlike v stališčih in praksi na področju družinske vzgoje mlajših otrok ter ugotoviti, ali pri stališčih in uporabi vzgojnih pristopov izobrazba matere igra pomembnejšo vlogo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnile matere in babice predšolskih otrok vseh slovenskih regij. Ugotovili smo, da se je v času med obema generacijama povečala (ali vsaj ohranila) intenzivnost stika med materjo in otrokom, ki se vzpostavlja na področju odzivanja na dojenčkov jok, pri načinu spanja, preko telesnega stika in pri hranjenju/dojenju, kar je glede na mnenja strokovnjakov za otrokov psihofizični razvoj zelo ugodno. V zvezi s temami, vezanimi na vzgojo otrok, smo ugotovili povečanje miselnosti, ravnanja in pristopov, ki jih strokovnjaki načeloma ne prištevajo med vzgojno prakso z negativnim vzgojnim vplivom oz. jih zaradi spoznanj o pozitivnem vzgojnem vplivu zagovarjajo. V zvezi s stili navezanosti smo ugotovili, da se je zmanjšala zastopanost ne-varnih oblik navezanosti. Na podlagi teorije in ugotovitev v nalogi obravnavanih avtorjev smo ugotovili, da rezultati kažejo na povečanje naklonjenosti mater do vzgojnih pristopov, ki govorijo v prid psihofizičnemu razvoju mlajšega otroka. V določenih primerih k omenjenemu trendu še dodatno pripomore materina (višja) izobrazba.
Ključne besede: družinska vzgoja, vzgojni pristopi, stik z otrokom, navezanost, disciplina, vzgojni stili, medgeneracijske razlike
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 446; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
POVEZANOST VZGOJNIH STILOV STARŠEV Z DIMENZIJAMI OSEBNOSTI IN SAMOSPOŠTOVANJEM POSAMEZNIKOV V ZGODNJI ODRASLOSTI
Jasmina Belna, 2016, magistrsko delo

Opis: Stili, ki jih starši uporabljajo pri vzgoji svojih otrok, se povezujejo z različnimi področji otrokovega življenja in funkcioniranja, ne samo v času otroštva, pač pa se učinki vzgoje kažejo tudi kasneje v življenju. Magistrsko delo obravnava posameznike v obdobju zgodnje odraslosti. Osnovni namen raziskave je ugotoviti povezanost vzgojnih stilov staršev z dimenzijami osebnosti in s samospoštovanjem udeležencev v obdobju zgodnje odraslosti. Cilj je tudi ugotoviti, ali vzgojni stili staršev pomembno napovedujejo samospoštovanje in osebnostne dimenzije posameznikov v zgodnji odraslosti. V raziskavi so bili uporabljeni trije vprašalniki, in sicer Vprašalnik avtoritete staršev, Vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po modelu »Velikih pet« in Lestvica samospoštovanja. Udeleženci raziskave so bili posamezniki med 22. in 45. letom starosti, 57 je bilo moških in 71 žensk. Pridobljeni so bili tudi nekateri demografski podatki udeležencev. Rezultati so pokazali, da se demokratični in permisivni vzgojni stil staršev pozitivno povezujeta s samospoštovanjem posameznikov v zgodnji odraslosti, med avtoritarnim vzgojnim stilom in samospoštovanjem pa obstaja negativna povezava. Demokratični vzgojni stil staršev napoveduje višjo izraženost osebnostnih dimenzij ekstravertnosti, odprtosti, vestnosti in sprejemljivosti pri njihovih otrocih, avtoritarni vzgojni stil pa se pozitivno povezuje z nevroticizmom pri udeležencih raziskave. Starševski permisivni vzgojni stil se pozitivno povezuje z ekstravertnostjo, odprtostjo in sprejemljivostjo ter je hkrati negativno povezan z vestnostjo. Kljub povezavam pa se vzgojni stili staršev niso izkazali za pomembne prediktorje samospoštovanja in osebnostnih dimenzij pri udeležencih v raziskavi, zato bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: starši, vzgojni stili, osebnostne dimenzije, samospoštovanje, zgodnja odraslost
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (966,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici