| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje in uporaba pravil šolskega reda med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji : magistrsko delo
Lucija Planinšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravila šolskega reda so dokument, ki skupaj z vzgojnim načrtom in pravili hišnega reda deluje kot sredstvo vzgojnega delovanja v šolskem prostoru. Čeprav pravila šolskega reda in hišni red morda ne prejmejo toliko pozornosti kot vzgojni načrt, so kljub temu pomembna dopolnitev, saj urejajo vedenje učencev ter določajo pravice in dolžnosti vseh udeležencev v šolskem okolju. Njihov glavni namen je zagotavljanje varnega in strukturiranega učnega okolja, kjer se spoštujejo vrednote in normativni okvirji, kar omogoča učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomembnost pravil šolskega reda se odraža v njihovem vplivu na vsakodnevno delovanje šole, saj prispevajo k ohranjanju discipline in reda, kar je bistveno za dobro počutje učencev in učiteljev ter za ustvarjanje pozitivne šolske klime. Namen raziskave zaključnega dela je bil ugotoviti poznavanje in uporabo pravil šolskega reda med osnovnošolskimi učitelji ter njihovo mnenje o pogostosti posodabljanja teh pravil. V raziskavi je sodelovalo 311 osnovnošolskih učiteljev iz celotne Slovenije. Rezultati so pokazali, da učitelji dobro poznajo pravila šolskega reda, pri čemer učitelji z višjimi strokovnimi nazivi in razredniki ocenjujejo, da pravila poznajo bolje. Sodelovanje pri pripravi pravil je boljše med učitelji z višjimi nazivi in razredniki, pri čemer večina učiteljev meni, da to sodelovanje prispeva k izboljšanju učnega okolja. Učitelji s pravili šolskega reda seznanjajo učence in starše na različne načine, kot so pogovori, roditeljski sestanki in informacijsko-komunikacijska orodja. Pravila šolskega reda ocenjujejo kot koristna, zlasti pri urejanju uporabe pametnih naprav, obravnavi neprimernega vedenja in drugih disciplinskih vprašanj. Večina učiteljev podpira redno posodabljanje pravil, pri čemer se nagibajo k letni prilagoditvi glede na spremembe v šolskem okolju.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, vzgojni načrt, pravila šolskega reda
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
PRIMERJAVA VREDNOT V SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI Z VREDNOTAMI V DELIH DR. ANTONA TRSTENJAKA
Slavica Trstenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali, katere vrednote so slovenske osnovne šole vpisale v vzgojne načrte in o katerih vrednotah je Anton Trstenjak pisal ter jih tudi sam živel, da je kot človek, filozof, teolog, antropolog in psiholog izpolnjeval smisel svojega življenja – biti graditelj mostov med ljudmi. V teoretičnem delu smo vrednotno osmislili vzgojno-izobraževalne cilje, ki so zapisani v treh temeljnih strateških dokumentih za osnovno šolo; razmislili o vrednotnih usmeritvah v Delorsovih štirih stebrih vzgoje in izobraževanja ter opozorili na praktične pristope vrednotne vzgoje v osnovnih šolah, ki bi naj bili sestavni del pouka. Vrednost vzgojnih načrtov se kaže v njihovem udejanjanju. Glavni nosilci uresničevanja vzgojnih načrtov in vrednotne vzgoje so učitelji, ki morajo tudi sami vrednotno živeti, da so lahko zgledno prepričljivi. V empiričnem delu smo raziskovali vrednote, ki smo jih navezali na vzgojne načrte, saj se etična in vrednotna vzgoja uresničuje tudi preko njih. Zato je pomembno, da se glede na situacije in potrebe dejanskega vzgojnega stanja v šolah, vzgojni načrti spreminjajo. Ravnatelje smo vprašali, kateri vsebini v vzgojnem načrtu so posvetili največ časa, kakšno in kolikšno pozornost namenijo učitelji vzgojnim ciljem, kako jih pri izboru vrednot za vzgojno delovanje usmerjajo učni načrti ter kako zaznavajo in presojajo učinke vzgojnega delovanja po uvedbi vzgojnih načrtov. Ugotovili smo, da vzgojni načrti po šolah »živijo«. Kljub temu ostaja še vedno kakšna dilema, o kateri bi se bilo treba na nacionalni ravni pogovoriti. Verjetno bi bilo treba razmisliti o sistemski uvedbi etičnih vsebin že v predšolsko obdobje.
Ključne besede: vrednote, vzgoja za vrednote, moralne vrednote, vzgojni načrt, učitelj, Anton Trstenjak, etika
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1748; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici