Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1234; Prenosov: 170
Celotno besedilo (887,99 KB)

Opis: Razvoj komunikacije se začne že z otrokovim rojstvom in se skozi otrokovo odraščanje tudi spreminja. Stopnje v razvoju otrokove komunikacije se med seboj prepletajo. Komunikacija predstavlja bistven element vzgoje v vseh vzgojno izobraževalnih ustanovah. Prav zaradi tega morajo strokovni delavci v vrtcih in šolah poznati pozitivne vidike komunikacije, saj je to temelj uspešne komunikacije. V empiričnem delu smo preverjali ali obstajajo razlike v uporabi pozitivnih in negativnih vidikov komunikacije med vzgojitelji in učitelji in glede na starost otrok. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med vzgojitelji in učitelji pri pozitivni komunikaciji, in sicer vzgojitelji pogosteje od učiteljev v komunikaciji z otrokom opišejo problem, skupaj z otrokom iščejo rešitev, povedo otroku kako lahko pomaga, ponudijo izbiro, ukrepajo, spodbujajo pridobivanje izkušenj, poimenujejo, opišejo svoja čustva in potrdijo čustva drugega, opisno pohvalijo otroka. Prav tako vzgojitelji pogosteje v komunikaciji vključujejo humor ter zavzeto poslušajo. Obstaja tudi nekaj razlik med vzgojitelji in učitelji pri negativni komunikaciji, čeprav manj kot v pozitivni komunikaciji. Kažejo se predvsem v tem, da vzgojitelji bolj pogosto od učiteljev uporabljajo grožnje, pridige, zastavljajo nejasna vprašanja in ignorirajo otrokova čustva. Razlike glede na starost pri pozitivnih vidikih komunikacije kažejo, da se pri mlajših otrocih (med prvim in tretjim letom ter med četrtim in petim letom) pogosteje uporabljajo pozitivni vidiki komunikacije kot pri starejših (npr. skupno iskanje rešitve problema, povedati otroku kako lahko pomaga, spodbujanje pozitivnih izkušenj, poimenovanje čiste, potrjevanje čustev drugega ipd.). Pri negativnih vidikih pa rezultati kažejo, da se v komunikaciji z otroki med četrtim in petim letom več moralizira ter da se zastavljajo nejasna vprašanja. Rezultati so zanimivi z vidika ozaveščanja vzgojiteljev in učiteljev glede načinov komuniciranja z otroki ter na katerih področjih pozitivne in negativne komunikacije so potrebne izboljšave.
Ključne besede: komunikacija, učitelji, vzgojitelji, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2002; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Diplomsko delo opisuje stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobno predstavljene različne definicije stresa, biologija stresa, vrste stresa, stresorji, simptomi stresa in obvladovanje le tega. S pomočjo strokovne literature sem opisala otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kaj so vzroki za nastanek teh motenj in kaj so cilji dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V nadaljevanju sem predstavila tudi specifični vzgojno izobraževalni zavod, kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki v času šolanja, ki imajo težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje, doma pa nimajo ustreznih pogojev za življenje, in z otroki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. V empiričnem delu so prikazani rezultati anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega sem želela potrditi ali ovreči domneve. Postavila sem pet domnev, tri domneve sem potrdila in dve domnevi ovrgla, in sicer: domneve delo učitelja in vzgojitelja je stresno, učiteljem in vzgojiteljem za premagovanje stresne situacije najbolj pomaga športna aktivnost in stres na delovnem mestu vpliva na zasebno življenje smo potrdili, domnevi: učitelji se lažje soočajo s stresom na delovnem mestu kot vzgojitelji in učitelji in vzgojitelji, ki se udeležujejo vsaj treh aktivnosti vodenih s strani zavoda, stres doživljajo manj pogosto pa sem ovrgla.
Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, vzgojni zavodi, zaposleni, učitelji, vzgojitelji, stres, stresorji, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2013; Ogledov: 2596; Prenosov: 228
Celotno besedilo (687,77 KB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku kariere obravnavamo eno najpomembnejših obdobij v karieri učitelja oziroma vzgojitelja - to je čas, ko prvič nastopimo službo. V literaturi se to obdobje obravnava kot eno najbolj stresnih v poklicni karieri, ki ga avtorji slikovito opisujejo z besednimi zvezami kot so stopnja preživetja, šok resničnosti, boleč začetek in podobno. V prvem, teoretičnem delu naloge, so predstavljene osnovne značilnosti profesionalnega razvoja kariere učitelja oz. vzgojitelja, in sicer kako 0 ta poteka, kaj nanj vpliva in kakšen je njegov pomen. Kakšno je dejansko stanje, smo preverili med pripravniki, ki opravljajo pripravništvo v slovenskih šolah in vrtcih. S pomočjo ankete, izvedene med pripravniki vzgojitelji in pripravniki profesorji razrednega pouka, smo pridobili podatke o tem, kako doživljajo svoj vstop v poklic, s kakšnimi težavami se srečujejo in katere naloge jim povzročajo največ težav. Ker pri profesionalnem razvoju, še zlasti v času pripravništva, igra pomembno vlogo tudi mentor, smo skušali izvedeti, koliko njegove pomoči pripravniki potrebujejo in ali menijo, da je njegova pomoč zadostna. Kakšni so načrti pripravnikov v bodoče, je bilo zadnje in morda najpomembnejše vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Profesionalni razvoj je namreč kontinuiran proces, ki naj se nikoli ne bi ustavil.
Ključne besede: profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, učitelji, vzgojitelji, pripravništvo, mentorstvo, stalno strokovno izpopolnjevanje
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 3596; Prenosov: 1098
Celotno besedilo (888,83 KB)