| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja : diplomsko delo
Larisa Mlakar, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, njuno pedagoško delo in strokovne hospitacije. Podrobneje smo opredelili, kaj sploh so strokovne hospitacije, kdo jih lahko izvaja in kdaj se opazovalec po navadi odloči za izvajanje teh. Pomemben je tudi pogovor po izvedbi hospitacije, zato smo podrobneje pisali tudi o tem. Ob vsem tem pa smo raziskali tudi vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli anketiranje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako pogosto se izvajajo strokovne hospitacije, katere strokovne hospitacije po mnenju anketirancev bolje prispevajo k profesionalnemu razvoju ter kako strokovni delavci doživljajo strokovne hospitacije in pogovor, ki sledi po njih. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in pridobljene rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež anketirancev meni, da kolegialne strokovne hospitacije precej prispevajo k ustreznejšemu profesionalnemu razvoju, a so poudarili, da tako ravnateljeve kakor kolegialne strokovne hospitacije v vrtcih potekajo redko.
Ključne besede: profesionalni razvoj, ravnateljeve strokovne hospitacije, kolegialne strokovne hospitacije, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Monika Žunko, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami. Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 2462; Prenosov: 775
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici