| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenje vzgojiteljev o vplivu razveze staršev na predšolskega otroka
Nastja Pirtovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času vedno pogosteje prihaja do ločitev in razvez partnerjev, tistih brez otrok kot tudi tistih z otroki. Ker se vedno več staršev ločuje, se vedno pogosteje pojavlja tip enostarševske družine, v kateri otrok živi z le enim od staršev, z drugim pa ima samo občasne stike ali stikov sploh nima. Ta proces razveze staršev na otroke različno vpliva. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej na splošno predstavljena družina, razveza, konfliktno okolje, skrbništvo ter nasilje in zlorabe v družini. Prav tako so v nadaljevanju predstavljene čustvene stiske otrok, posledice teh stisk tako v otroštvu kot tudi nato v odraslosti in travmatični dogodki. Na kratko je predstavljen tudi čustven in socialni razvoj ter pomoč strokovnjakov, vzgojiteljev in staršev pri procesu razveze staršev otrokom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o mnenju vzgojiteljev o tem, kako razveza staršev vpliva na predšolskega otroka. Vzorec zajema vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev iz različnih delov Slovenije. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in nato obdelani s pomočjo programa SPSS. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev o tem, kako razveza staršev vpliva na različne vrste razvoja otroka, kakšna vedenja se pojavljajo pri otrocih razvezanih staršev in kako pogosto ter kakšen je njihov vpliv in vloga pri pomoči otroku med/po procesu razveze staršev. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji v večini menijo, da ima razveza staršev vpliv na otroka. Prav tako menijo, da ima razveza staršev različen vpliv na različne vrste otrokovega razvoja. Glede na dobljene rezultate pa smo prav tako ugotovili, da v večini menijo, da lahko tudi sami otroku v neki meri pomagajo skozi ta zanje stresen proces.
Ključne besede: razveza, predšolski otrok, vzgojitelji, vpliv
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (809,91 KB)

2.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (887,99 KB)

3.
Potrebe vzgojiteljev po posvetovanju s svetovalno službo v vrtcu pri uvajanju inkluzivnih praks
Mirjana Žifko, 2020, magistrsko delo

Opis: S sprejetjem inkluzivne paradigme se v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah povečuje delež otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki jim je treba v sistemu vzgoje in izobraževanja zagotavljati enake možnosti. Spremembe zahtevajo timsko sodelovanje, spreminjanje ustaljenih načinov in metod dela ter strokovno izobražene strokovne delavce. Z vključevanjem različnih otrok v redne vrtce so vzgojitelji soočeni z novimi delovnimi nalogami, na katere pa iz različnih razlogov največkrat zaradi pomanjkanja kompetenc za delo z OPP niso pripravljeni in potrebujejo pomoč, podporo in sodelovanje svetovalne službe, ki prek svetovalnega odnosa opravlja temeljne funkcije svetovanja, posvetovanja in koordiniranja. Svetovalna služba lahko s svojo funkcijo posvetovanja prepoznava potrebe vzgojiteljev in omogoča iskanje rešitev za boljše napredovanje in pomoč otroku. Sodelovanje med vzgojitelji in svetovalnimi službami pozitivno vpliva in usmerja delo v inkluzivnih oddelkih. Na uresničevanje vzgojiteljevih potreb po posvetovanju vplivajo različno organizirane svetovalne službe, ki so za vrtce organizirane kot samostojne svetovalne službe, za šole pa kot skupne in mobilne svetovalne službe. Njihovo delovanje je odvisno od kulture vrtca, medsebojnega sodelovanja in fleksibilnosti pri udejanjanju inkluzivnih praks.
Ključne besede: inkluzivne prakse, potrebe, posvetovanje, vzgojitelji, svetovalna služba
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Monika Žunko, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami. Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 914; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Nekateri vidiki avtoritete in avtonomije vzgojitelja
Metka Steržaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Osrednja tematika našega diplomskega dela je bilo preučevanje sprememb v določenih starostnih skupinah vzgojiteljic (tistih, ki so zaposlene več kot 30 let, in tistih, ki so zaposlene manj kot 5 let) na področjih avtonomije, avtoritete ter sodelovanja s starši. Ugotavljali smo torej, ali so starejše vzgojiteljice občutile spremembe po uvedbi kurikuluma, kakšne pritiske s strani formalnih predpisov občutita obe starostni skupini pri načrtovanju dejavnosti, koliko vzgojiteljice pripomorejo k strokovnemu timu oz. koliko se upoštevajo njihovi predlogi, pripombe in pritožbe. Zanimala nas je tudi razlika v občutenju stresa pri obeh starostnih skupinah. V prvem, teoretičnem delu smo se posvetili predvsem pojmovanju oz. definiranju avtoritete in avtonomije, pri čemer smo zajeli tudi njune posamezne vrste in stopnje, se poglobili v odnos med avtonomijo in odgovornostjo ter formalnimi določili. Zanimala nas je tudi preteklost tako na področju avtonomije kot na področju avtoritete ter primeri dobre prakse za obe področji. Empirični del smo posvetili analizi rezultatov raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo na vzorcu 105 vzgojiteljev in vzgojiteljic izvedli raziskavo na območju osrednje Slovenije (Kamnik, Ljubljana, Polhov Gradec, Trzin, Domžale ...) ter jih s pomočjo programa SPSS, ki je namenjen statistični obdelavi, ustrezno interpretirali.
Ključne besede: avtonomija, avtoriteta, vzgojitelji, strokovni tim, stres, formalni predpisi, kurikulum za vrtce, sodelovanje s starši, komunikacija.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 421; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu Maribor
Anja Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 536; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Pomen vzpodbujanja samostojnosti pri predšolskem otroku s strani odraslega
Maja Jovanić, 2019, diplomsko delo

Opis: Samostojnost otroka je dejavnost, pri kateri moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Otrok se mora počutiti varno, kar je tudi osnovna potreba pri spodbujanju otrok k samostojnosti. Starši in ostali odrasli v otrokovem življenju se velikokrat ne zavedajo, da velikokrat s tem, da otroku pomagajo, storijo več škode kot koristi. Otrok sam pokaže, kdaj je pripravljen nekaj storiti sam. Odrasli imamo pomembno vlogo, v kateri moramo oceniti, kdaj je otrok dovolj star in sposoben, da nekaj stori sam. Takrat moramo odrasli to dopustiti in otroka spodbujati, nikakor pa tega ne naredimo namesto njega. V raziskavi želimo ugotoviti kakšne vrste odnosa imajo starši in vzgojitelji pri spodbujanju otrok k samostojnosti. . Namen naše raziskave je bilo raziskati kako starši in vzgojitelji dopuščajo otrokom samostojnost, ali jih pri tem spodbujajo ter razlike v samostojnosti glede na spol in starost otrok. Naš raziskovalni vzorec je vključeval 98 otrok, starih od 3 pa do 7 leta, v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili, da deklice pričnejo prej uporabljati pribor kot dečki, da slednji potrebujejo tudi več spodbujanja pri obisku stranišča ter pospravljanju miz. Naša raziskava je prav tako pokazala, da deklice hitreje postanejo samostojne pri dejavnostih, le od odraslih je odvisno koliko samostojnosti jim pustimo.
Ključne besede: samostojnost otroka, spodbujanje otroka, starši in vzgojitelji
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 752; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobju
Sumedija Agić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami
Maša Draksler, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 1190; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici