Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo raziskuje stališča izvajalcev dodatne strokovne pomoči v slovenskih vrtcih, zlasti orodja ChatGPT, pri delu z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki so prepoznavni kot rizični. Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost, pogostost in načine uporabe, samozaznano kompetentnost, pomisleke, možnosti ter problematiko, ki jih strokovni delavci zaznavajo pri uporabi umetne inteligence v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu. Uporabljena je bila kvantitativna metoda z anketnim vprašalnikom, v katerega je bilo vključenih 86 strokovnih delavcev. Rezultati so pokazali, da so izvajalci dodatne strokovne pomoči v vrtcih seznanjeni s ChatGPT-jem, vendar je njihova uporaba pri delu z otroki omejena – uporablja se predvsem kot orodje za pridobivanje idej in informacij, manj pa za konkretno pedagoško načrtovanje. Kot ključne izzive strokovni delavci navajajo nezanesljivost informacij in etične pomisleke, kot sta varnost in zasebnost podatkov. ChatGPT se v predšolski vzgoji, v kontekstu dodatne strokovne pomoči, prepoznava kot dopolnilo orodje, ki pa ne more nadomestiti strokovnega znanja, pedagoške presoje in človeške interakcije.
Ključne besede: izvajalci dodatne strokovne pomoči/vzgojitelji za zgodnjo obravnavo, ChatGPT, dodatna strokovna pomoč, umetna inteligenca v predšolskem obdobju, zgodnja obravnava otrok
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v mnenjih in stališčih slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o odkrivanju potencialno nadarjenih otrok ter pri samooceni kompetenc za tovrstno delo, v mnenjih in stališčih o pomenu izobrazbe in usposabljanja ter pri podpori svetovalne službe in staršev. V raziskavi je sodelovalo 542 anketirancev, in sicer 248 (45,8 %) vzgojiteljev iz Slovenije in 294 (54,2 %) iz Hrvaške. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo pri samooceni posameznih kompetenc statistično pomembne razlike med slovenskimi in hrvaškimi vzgojitelji.
Ključne besede: potencialna nadarjenost, predšolski otrok, predšolska vzgoja, strokovna usposobljenost, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (643,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava stališča vzgojiteljev do poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. Poudarek je na njihovih izkušnjah, pristopih, kompetencah in izzivih, s katerimi se srečujejo pri izvajanju teh dejavnosti. Teoretični del se osredotoča na pomen zgodnjega učenja tujega jezika, koristi večjezičnosti, kurikularne smernice ter vlogo vzgojiteljev kot jezikovnih modelov. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi z delno strukturiranimi intervjuji petih vzgojiteljev iz severovzhodne Slovenije, ki poučujejo angleščino ali nemščino kot obogatitveno dejavnost v vrtcu. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da vzgojitelji tuji jezik najpogosteje poučujejo skozi igro, pesmi, gibalne dejavnosti in pripovedovanje zgodb. Vzgojitelji poročajo o pozitivnih odzivih otrok in staršev na poučevanje angleščine kot tujega jezika, vendar pa hkrati izpostavljajo potrebo po večji strokovni podpori in dodatnem usposabljanju. Rezultati raziskave kažejo, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, poučujejo tuji jezik v vrtcu kot obogatitveno dejavnost za otroke od 3 do 6 let. Poučevanje poteka v manjših skupinah in vključuje naravno učenje tujega jezika v vsakdanjih situacijah. Vzgojitelji, ki izvajajo poučevanje, so jezikoslovci, učitelji tujega jezika in poudarjajo pomen dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Anketiranci kot izziv poučevanja navajajo pomanjkanje učnih gradiv, financ in sistemske podpore. Pobude za izvajanje poučevanja tujega jezika v vrtcu pogosto prihajajo od vzgojiteljev in staršev; predlogi za izboljšave pa vključujejo večjo strokovno, materialno in zakonodajno podporo. Rezultati raziskave bodo pripomogli k boljšemu razumevanju pristopov k poučevanju tujega jezika v predšolskem obdobju ter potencialnim izboljšavam izobraževanja vzgojiteljev na tem področju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, tuji jezik, večjezičnost, vzgojitelji, zgodnje učenje jezikov
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (981,82 KB)

Opis: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave.
Ključne besede: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 12; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,30 MB)