SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
LUTKA KOT TERAPEVTSKO SREDSTVO
Sandra Novšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Lutka kot terapevtsko sredstvo smo želeli ugotoviti, ali so vzgojitelji seznanjeni s terapevtskim delom z lutko, če so, v katerih konfliktnih situacijah jo uporabljajo ter kakšni so pri tem odzivi otrok. Zanimalo nas je, ali se otroci večkrat pogovarjajo z lutko ali preko nje in mnenje vzgojiteljev o uporabi lutke v takšne namene. Pri empiričnem delu smo za zbiranje podatkov uporabili anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili vzgojiteljicam. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo grafičnih prikazov in tabel. Odgovori vzgojiteljev in rezultati nas niso preveč presenetili, saj so bili v skladu z našimi pričakovanji. Lutka naj bo otroku prijateljica, v njem naj spodbudi občutke zaupanja in spoštovanja, naj mu bo motivacija, da bo lažje spoznaval nove stvari in se spopadal z vsakodnevnimi težavami. Naj mu bo v oporo, ko jo bo potreboval, in nekdo, ki se mu bo lahko zaupal. Naj bo ob njem, ko bo potreboval nasvet ali usmeritev na pravo pot. Naj mu da vedeti, da ga razume.
Ključne besede: lutka, lutka in vzgojitelj, lutka in otrok, lutka kot terapevtsko sredstvo, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

82.
Vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok
Tjaša Trep, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlogo vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nadarjenost, predstavili modela nadarjenosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj nadarjenosti. Predstavili smo pravice, potrebe in značilnosti motorično nadarjenih otrok in pojasnili, zakaj je pomembno njihovo zgodnje odkrivanje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju, in sicer koliko so vzgojitelji za to delo usposobljeni, ali prepoznavajo motorično nadarjene, kakšne individualne možnosti jim omogočajo in kakšno spodbudno okolje jim nudijo. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec konkretne populacije 120 vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenih v javnih vrtcih Republike Slovenije, na območju podravske regije. Pridobili smo 102 izpolnjena anketna vprašalnika in jih zaradi pomanjkljivosti obdelali 99. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (frekvenčne distribucije in 2-preizkus). Ugotovili smo, da so vzgojitelji dobro usposobljeni za delo z motorično nadarjenimi, ne glede na delovno dobo ali stopnjo izobrazbe, in da prepoznavajo motorično nadarjene otroke, pri tem pa ni razlike med prepoznavanjem v prvem in drugem starostnem obdobju ali v kombinirani skupini, niti med različno starimi vzgojitelji. S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so po mnenju anketiranih vzgojiteljev možnosti individualnega dela slabe in da se večina vzgojiteljev strinja, da otrokom nudijo zadovoljivo spodbudno gibalno okolje.
Ključne besede: nadarjenost, motorično nadarjeni, zgodnje odkrivanje, vzgojitelj, otroci
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1254; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

83.
Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe
Lucija Gorenak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Žalovanje predšolskih otrok ob izgubi pomembne osebe je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Z diplomsko nalogo sem želela spoznati in izvedeti, ali se v vrtcu vzgojitelji ter vzgojiteljice pogovarjajo o smrti z otroki, ali je smrt večinoma tabu tema, ki se ji izogibajo in pred to temo otroke obvarujejo, ter tudi, na kakšne načine to temo obravnavajo v vrtcu. V prvem, teoretičnem, delu diplomske naloge sem pisala o smrti in žalovanju ter doživljanju smrti in žalovanja pri otrocih. Opredelila sem, kaj je smrt in žalovanje, katere so faze žalovanja, pomoč pri žalovanju ter ali je pravilno, da otrok vidi odraslega jokati oziroma žalovati. V nadaljevanju sem pisala o tem, kako otrok razume smrt, kako otroku razložimo smrt, odziv otroka na smrt bližnje osebe ter smrt staršev ter ali naj se otrok udeleži pogreba ali ne. Ob koncu teoretičnega dela sem obravnavala pomembno temo, in sicer, kako pomagati otroku ob izgubi njemu pomembne osebe. Dodala sem tudi nekaj primerov literature, s katero si lahko pomagamo, ko se s predšolskim otrokom želimo pogovoriti o žalovanju ali smrti. V empiričnem delu sem imela s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga razdelila med vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic, namen ugotoviti, ali imajo vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev izkušnje z otrokom, ki je doživel izgubo njemu pomembne druge osebe in kako v vrtcu to temo obravnavajo. V empiričnem delu so interpretirani in predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Ugotovila sem, da se v vrtcih z otroki o smrti veliko pogovarjajo, vendar se te teme večinoma ne dotikajo, če to ni zares potrebno. Znajo izbrati pristope pogovora z otrokom in pomoči otroku, ki izgubi njemu bližnjo osebo.
Ključne besede: žalovanje, smrt, otrok, vzgojitelj, vrtec, čustva
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 785; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

84.
Vloga in pomen jutranjega kroga v vrtcu
Anita Ljubič, 2017, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Vloga in pomen jutranjega kroga v vrtcu. Namen diplomskega dela je raziskati vlogo in pomen jutranjega kroga v vrtcu. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšno vlogo in pomen ima jutranji krog, glede na dnevno rutino in na razvoj otrok, ter ugotoviti, katere dejavnosti vzgojitelj najpogosteje uporablja v jutranjem krogu. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka dnevna rutina v vrtcu. Opredelili smo kakšen pomen, namen in vlogo ima jutranji krog v vrtcu. Predstavili smo posamezne dejavnosti in pravila, ki se jih lahko poslužujemo v jutranjem krogu ter opisali vlogo vzgojitelja in vlogo otroka v jutranjem krogu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Pri anketiranju je sodelovalo 122 strokovnih delavcev. Analiza podatkov je pokazala, da jutranji krog pozitivno vpliva na kasnejši potek dela v dnevni rutini ter da v jutranjem krogu spodbujamo otrokov razvoj socialnih veščin, razvoj kognitivnih sposobnosti in emocionalni razvoj. Najpogosteje strokovni delavci prepustijo otrokom odločitev, v katerem kotičku se želijo igrati, pogosto se tudi odločijo predstaviti otrokom potek skupnega dopoldneva, z njimi spoznavajo nove pesmice in prepevajo že poznane ali pa se igrajo socialne igre ter preštejejo prisotne in odsotne otroke.
Ključne besede: dejavnosti, dnevna rutina, jutranji krog, otrok, pravila, vzgojitelj
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 1102; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (664,81 KB)

85.
IGRA S KARTAMI ZA SPODBUJANJE LOGIČNO-MATEMATIČNEGA MIŠLJENJA
Saša Kastelic, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Igra s kartami za spodbujanje logično-matematičnega mišljenja smo predstavili pomen učenja matematike skozi igro, poudarili pomen nudenja možnosti razvijanja logično-matematičnega razmišljanja že v predšolskem obdobju in podrobneje opisali dve igri s kartami, in sicer igro »Hiša števil s kartami«, ter igro »Iz 5-k do celotne hiše števil«, pri čemer ima predvsem slednja velik potencial pri spodbujanju razvoja logično-matematičnega razmišljanja pri otrocih. V praktičnem delu smo opisali potek postopnega uvajanja omenjenih dveh iger v skupini 23 otrok, starih od 4 do 5 let, ki je potekalo več tednov, in sicer v sedmih fazah. Opažanja so pokazala, da je večina otrok razvijala logično-matematično razmišljanje, vendar je bila kljub večtedenskemu igranju igre ob koncu obdobja še vedno na prvi stopnji. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, katere glavni namen je bil evalvirati igro »Iz 5-k do celotne hiše števil« in raziskati, kakšno je razumevanje igre pri otrocih na začetku ter ob koncu seznanjanja z igro, vključevanje otrok v igro in napredek pri prepoznavanju števil. Rezultati so pokazali, da so tako dečki kot deklice proti koncu seznanjanja z igro v veliko večji meri razumeli potek igre, kakor na začetku in da je večina otrok ne glede na spol ob koncu obdobja seznanjanja z igro, igro razumela. Ugotovili smo tudi, da je k igri s kartami samostojno pristopalo več dečkov kot deklic, saj so deklice v večji meri potrebovale spodbudo vzgojiteljice. Glede pogostosti igranja igre s kartami pa so rezultati pokazali, da so se dečki v povprečju nekoliko večkrat vključevali kot deklice. Napredek pri prepoznavanju števil ob koncu obdobja seznanjanja z igro s kartami je bil zaznan tako pri dečkih kot pri deklicah.
Ključne besede: matematično-logično mišljenje, matematične igre, prosta igra, vzgojitelj, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 458; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

86.
Pomen in razvoj prijateljstva pri predšolskih otrocih
Janina Šuler, 2017, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Pomen in razvoj prijateljstva pri predšolskih otrocih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema področje pomena in razvoja prijateljstva med otroki v predšolskem obdobju. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega diplomskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Delo v vrtcu, ki je zasnovano na podlagi letnega delovnega načrta, vključuje tudi del, ki je pomemben za ustvarjanje odnosov, med katere sodi tudi prijateljstvo. Vzgojitelj lahko s svojo osebnostjo veliko prispeva k temu, da si znajo otroci poiskati prijatelja v prvih letih svojega življenja. Oboje ima pomemben vpliv na otroka in na to, kako bo kot odrasel znal ustvarjati dobre in zdrave odnose. Za ustvarjanje ugodnih pogojev, ki pripeljejo do začetka prijateljskih vezi, so odgovorni tako starši kot vzgojitelji v povezavi z neposrednim okoljem. Druženje z vrstniki na splošno in predvsem med igro se je izkazalo kot pomembno pri oblikovanju dobrih in zdravih odnosov. Danes je vrtec prostor, ki daje otrokom vrsto možnosti za povezovanje in navezovanje z drugimi otroki. Od posameznega otroka pa je odvisno, ali bo razvil trajnejša ali kratkotrajna prijateljstva.
Ključne besede: odnosi, predšolski otroci, prijateljstvo, razvoj, vzgojitelj
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 539; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (736,46 KB)

87.
Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura
Polonca Zamuda, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene vse oblike sodelovanj s starši v vrtcih. Največji poudarek je dan razčlenitvi in predstavitvi formalne oblike sodelovanja – pogovorni uri. Predstavljen je opis pogovorne ure, kaj naj bi zajemala, kako se je nanjo potrebno pripraviti. V empiričnem delu je priprava pogovorne ure, njena izvedba in pogled nanjo z vidika vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v Vrtcu Radenci – Radenski mehurčki. V raziskavo so bile vključene strokovne delavke vseh enot tega vrtca. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic omenjenega vrtca, obdelali smo jih s programom za statistično obdelavo podatkov, imenovanim SPSS. Cilj je bil izvedeti, kako na določene segmente, vezane na pogovorno uro, gledajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic določenega vrtca, glede na njihovo starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta. Ugotovili smo, da je večina strokovnih delavk enakega mnenja, ne glede na starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta.
Ključne besede: Pogovorna ura, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

88.
Vloga in pomen proste igre za otrokov razvoj
Mateja Paj, 2017, diplomsko delo

Opis: Prosta igra je izredno pomembna za predšolske otroke in njihov celostni razvoj. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zavedajo pomena proste igre in njene prisotnosti v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje in se uči sam reševati probleme oziroma konflikte. Otrok ima tudi možnost čustvenega izražanja do določenih vsebin ali vrstnikov. Izredno pomembna je prosta igra v naravnem okolju, saj pripomore predvsem h krepitvi imunskega sistema ter telesnemu in motoričnemu razvoju otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisan otrokov razvoj, predstavljeni so pomen proste igre, dejavniki, ki nanjo vplivajo, in vloga oseb pri njej. V empiričnem delu smo raziskali odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do proste igre ter ugotavljali, ali omogočajo v okviru svojega dela prosto igro vsak dan, kdaj ji je namenjenega največ časa in kakšna je vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v času proste igre. Rezultati so pokazali, da omogočajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev otrokom prosto igro vsak dan in da predstavlja ta v povprečju eno tretjino časa, namenjenega usmerjenim dejavnostim za otrokov razvoj in spontano igro.
Ključne besede: naravno okolje, otrokov razvoj, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, prosta igra, vzgojitelj.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 652; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (791,38 KB)

89.
Prisotnost in pogostost igralnih dni v vrtcih
Eva Ivanovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Prisotnost in pogostost igralnih dni v vrtcih v teoretičnem delu opredeljuje pojem igralni dan, predstavlja vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti, ki naj bi bile kakovostne, zato smo se dotaknili tudi njihovega načrtovanja, pojma kakovost in njenega preverjanja. V diplomskem delu smo opisali pomen proste igre za otroka, vloge otroka in vzgojitelja pri igri ter njunega medsebojnega povezovanja in predstavili organizacijo igralnega prostora, ki ga lahko vseskozi spreminjamo glede na naše potrebe. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev o igralnih dnevih ter v kolikšni meri in na kakšne načine se jih poslužujejo. Poudarek je predvsem na vlogah in nalogah vzgojitelja v okviru igralnega dneva, ugotavljali smo tudi, kako se pogostost in oblika igralnih dni razlikujejo glede na kraj, v katerem se vrtec nahaja, in delovno dobo posameznih vzgojiteljev. V okviru empiričnega dela smo zato izvedli raziskavo, v katero smo vključili 100 vzgojiteljev iz različnih vrtcev, ki so svoje mnenje izrazili na podlagi izpolnjevanja anketnega vprašalnika, ki smo ga pripravili izključno za ta namen. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati izvedene raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS. Opravljena raziskava nas je pripeljala do ugotovitve, da se vzgojitelji v večini poslužujejo igralnih dni, a so ti izvedeni različno pogosto in na različne načine.
Ključne besede: igra, igralni dan, načrtovanje, otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 286; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

90.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 411; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (830,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici