SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
KOMPETENTNOST STARŠEV ZA STARŠEVSKO VLOGO
Iris Križan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost staršev za starševsko vlogo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene različne teme, vezane na kompetentnost staršev za starševsko vlogo, ki so podkrepljene z ustrezno strokovno literaturo. Podrobno so opredeljeni pojem družina in njene oblike danes. Opisani so vzgojni stili, ki so podani glede na različne avtorje. V teoretičnem delu so predstavljene nove paradigme zgodnjega otroštva. Podrobno je opisano, kakšen bi moral biti kompetenten starš in katere so lastnosti, ki ga oblikujejo. Prav tako je opisan vpliv, ki ga ima starš na otroka, ter razlike med materjo in očetom pri vplivu na otroka. Predstavljeni so naslednji pojmi: kompetentnost, oblikovanje samopodobe, družbene, vloge, perspektive in identitete. Prikazan je vpliv, ki ga ima pedagoška izobraženost na starša, in kakšen je kompetenten otrok. V empiričnem delu diplomske naloge je raziskana kompetentnost staršev za starševsko vlogo s pomočjo ocenitve vzgojiteljev predšolskih otrok in samoocenitve staršev. V raziskavi je sodelovalo 84 vzgojiteljev in 80 staršev s področja Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca in Murske Sobote. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s pomočjo statističnega programa SSPS. Zastavljene so štiri hipoteze na osnovi raziskovalnih vprašanj. Prva hipoteza je zavrnjena. Vzgojitelji vidijo starše manj kompetentne kot oni sami. Tudi hipoteza 2 je zavrnjena, kar kaže na to, da izobrazba ne vpliva na kompetentnost starša. Hipoteza 3 ni v celoti zavrnjena, rezultati kažejo na to, da vrstni red otroka v določenih trditvah vpliva na kompetentnost otrok. Starši prvorojenca se čutijo v določenih trditvah manj kompetentni. Tudi hipoteza 4 je delno zavrnjena. V nekaterih trditvah so očetje manj kompetentni kot matere. Raziskava je pokazala, da spol in starost otroka ter izobrazba starša ne vplivajo na kompetentnost starša za starševsko vlogo. Razlike so v oceni trditev vzgojiteljev glede na delovno dobo. Vzgojitelji z delovno dobo 16 let ali več vidijo starše manj kompetentne.
Ključne besede: družina, izobrazba, otrok, (ne)kompetentnost, samoocena, samopodoba, starši, vpliv vzgoje, vzgoja, vzgojitelj.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (539,58 KB)

72.
Higiena predšolskega otroka
Stanka Prelog, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Higiena predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena higiena predšolskega otroka, ki je podrobno razčlenjena glede na njeno delitev. Zaradi lažjega razumevanja je osebna higiena podrobneje opisana, saj je cenjena vrednota, ki nas uči o higienskih navadah in o ohranitvi zdravja. Veliko pozornost smo namenili tudi higieni v vrtcu, ki je razčlenjena na osebno higieno otrok in vzgojiteljev, kakšni so zdravstveno higienski ukrepi vzgojiteljev, zajeta je zdrava prehrana v vrtcu ter kakšna je higiena igralnice in sanitarij. Na koncu teoretičnega dela smo se poglobili tudi v to, kako z ustrezno higieno preprečujemo bolezni v vrtcu in doma. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, pridobljene na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev v vrtcu Ljutomer. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšne so higienske navade otrok in vzgojiteljev v vrtcu ter ali otroci in vzgojitelji posvečajo dovolj pozornosti higieni v vrtcu ter kako. Spraševali smo se tudi, kako vzgojitelji poskrbijo za higieno v vrtcu, ali vzgojitelji pripomorejo, da otroci osvojijo osnovne higienske navade, kakšna je samostojnost otrok pri opravljanju določenih opravil ter kakšen pomen ima higiena v vrtcu. Pri obdelavi podatkov smo prišli do potrjenih hipotez, da ima osebna higiena v vrtcu velik pomen in da vzgojitelji v vrtcu pripomorejo, da otroci osvojijo osnovne higienske navade. Prav tako smo ugotovili, da je večina otrok samostojnih pri opravljanju določenih opravil in da si otroci in vzgojitelji vedno umivajo roke. Vzgojitelji so mnenja, da osebni higieni ni potrebno posvečati še več pozornosti.
Ključne besede: predšolski otrok, vrtec, higiena, vzgojitelj
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1209; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (401,73 KB)

73.
SAMOEVALVACIJA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI V VRTCU LAŠKO
Greta Labohar Škoberne, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakovost spada med splošna načela vzgoje in izobraževanja. Kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu zagotovimo s kakovostno usposobljenimi strokovnimi delavci, z ustreznimi prostorskimi pogoji in s finančnimi vlaganji, z zagotavljanjem avtonomije, pluralnosti, enakovrednosti znanstvenih disciplin in z upoštevanjem sodobnih spoznanj o vzgoji in izobraževanju (Krek idr., 2011). Da zagotovimo tisto stopnjo kakovosti predšolske vzgoje, ki je potrebna za otrokov trajnostni razvoj, kvalitetno učenje in znanje, je nujno potrebna stalna evalvacija vrtcev. Dogaja se, da se zaradi rutine ali dobrih rezultatov pozabi na stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev ter na dejstvo, da se lahko vzgojno-izobraževalno delo nenehno spreminja in prilagaja potrebam otrok, glede na razmere in potrebe po spremembah. V tem procesu je samoevalvacija pomembna ravno zaradi tega, da zaradi navajenosti in utečenosti dela ter mnenja, da je nekaj, kar je bilo nekoč kakovostno, kakovostno še danes, ne nezavedno zdrsnemo k nižji kakovosti (Marjanovič Umek idr., 2002). Cilj samoevalvacije ni ugotavljanje kakovosti, ampak njeno zagotavljanje. Ugotavljanje kakovosti je pri zagotavljanju kakovosti nujen pogoj. Pri zagotavljanju kakovosti do izraza pride potreba po refleksiji in odločitvi, kako naprej. Pri refleksiji ugotovimo, kaj od ugotavljanega ohraniti, kaj spremeniti, da bi ohranili doseženo raven in kaj na novo razviti oziroma odpraviti, če želimo kakovost izboljšati (Gaber idr., 2011). V diplomski nalogi smo raziskovali, ali samoevalvacija, ki poteka v vrtcu, vpliva na kakovost dela v Vrtcu Laško. Rezultati kažejo, da se strokovni delavci v večini strinjajo, da je samoevalvacija v vrtcu pomembna in da ima samoevalvacija pri njihovem delu več prednosti kot omejitev.
Ključne besede: predšolska vzgoja, vzgojitelj, evalvacija, samoevalvacija, kurikulum, kakovost
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 598; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

74.
LUTKA PRIPOVEDUJE
Andreja Florjančič Djukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, kako lutka vpliva na otrokovo dojemanje pravljice. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako otrok razvija verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti s pomočjo lutke. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno-neeksperimentalno metodo. V vrtcu v skupini 14 otrok starih 3‒4 leta smo s pomočjo lutke pripovedovali pravljico »Zlatolaska in trije medvedi«. Otroke smo razdelili v dve skupini, ki smo jih kasneje med seboj primerjali. Ugotovili smo, da so otroci zgodbo spremljali z velikim zanimanjem in se vanjo vživeli. Vendar pa se so otroci, ki so zgodbo poslušali s pomočjo lutk, vanjo aktivneje vključevali in z mimiko kazali doživljanje. Obe skupini otrok sta znali zgodbo povzeti, vendar pa so otroci s pomočjo lutk oziroma igre z lutkami prikazali tudi svoje vsakdanje dogodivščine, med tem ko otroci, ki so zgodbo poslušali in opazovali ilustracije, niso v pripovedovanje zgodbe vključevali sebe, temveč so samo povzemali dogajanje in zgodbo pripovedovali ob slikah. Ugotovili smo, da so lutke otroke spodbudile k odprtosti in vključevanju v igro z vrstniki. Ugotovili smo, da je z lutko otrokom lažje približati vsebino in različne tematike, saj so pozornejši. Prav tako pa se z njo tudi poistovetijo in jo dojemajo kot pozitivno avtoriteto ter ji verjamejo, kar pove.
Ključne besede: otrok, lutka, učenje, predšolski otrok, vzgojitelj, učna snov
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 499; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

75.
STRES NA DELOVNEM MESTU VZGOJITELJA
Vera Štraus, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stres na delovnem mestu vzgojitelja smo v teoretičnem delu zbrali podatke o pozitivnem in negativnem stresu. Spregovorili smo o obvladovanju stresa ter o stresu na delovnem mestu vzgojitelja. Osredotočili smo se na to, kakšen način prepoznamo stres in na kakšne načine ga lahko odpravimo. Dotaknili smo se tudi vprašanja kdaj prihaja do izčrpanosti telesa zaradi stresnih situacij, opredelili smo dejavnike stresa in načine, s katerimi se vzgojitelji spoprijemajo z negativnim stresom. V empiričnem delu so predstavljeni podatki raziskave, s katero smo ugotavljali ali negativen stres vzgojitelja vpliva na njegovo delo v oddelku in ali je vsak vzgojitelj vsaj enkrat doživel stresno situacijo na delovnem mestu. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok v OŠ Lenart – enota vrtec. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 34 vzgojiteljev. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2015. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da je vsak vzgojitelj na delovnem mestu vsaj enkrat doživel stresno situacijo. Prav tako pogoste stresne situacije vzgojitelje privedejo do izčrpanosti in posledično do izgorevanja. Rezultati kažejo, da stres vzgojitelja ne vpliva na njegovo delo v oddelku.
Ključne besede: stres, vzgojitelj, načini obvladovanja stresa.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (704,59 KB)

76.
VPLIVI TELEVIZIJSKEGA OGLAŠEVANJA PREHRANE NA PREDŠOLSKEGA OTROKA
Mojca Vengušt, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili smernice zdravega prehranjevanja, vlogo vzgojitelja in staršev v procesu prehranjevanja otrok, vpliv televizije na otroka, količino in vsebino oglasov, otrokovo razumevanje oglasov, prehrana v oglasih, zakonodajo na področju oglaševanja prehrane otrokom in predstavljen je Nacionalni program prehranske politike. Z raziskavo smo ugotavljali, kako starši sodelujejo z otrokom pri gledanju televizije, kakšen poudarek dajo na reklame, ali menijo, da lahko reklame vplivajo tudi na izbor prehrane. Osredotočili smo se na oglase, ki jih lahko vidijo otroci na televiziji. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimno anketo. Na anketo so odgovarjali starši, ki so imeli otroke vključene v šentjurski vrtec, v šolskem letu 2014/15. Zanimalo nas je tudi, kakšna hrana in pijača je v oglasih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s pomenom, časom, prisotnostjo pri gledanju televizije, mnenja o oglasih, ki oglašujejo hrano in vpliv oglasov na prehranske navade otrok. Rezultati raziskave so pokazali, da se starši zavedajo pomembnosti, da so prisotni z otrokom pri gledanju televizije, prav tako tudi vedo, kaj otrok gleda na televiziji. Vseeno pa je večina staršev ob gledanju televizije prisotnih le občasno. Starši opazijo reklamne oglase vendar pa trdijo, da to ne vpliva na njihov nakup. Vseeno pa menijo, da oglaševanje manj zdrave hrane za otroke, vpliva na prehranske navade in debelost. Večina staršev pozna smernice zdravega prehranjevanja, vendar jih upoštevajo le občasno. Prišli smo do ugotovitve, da je vpliv televizijskega oglaševanja na predšolskega otroka v največji meri odvisen od staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, televizija, oglaševanje, vzgojitelj, starši.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

77.
VRTEC V ZDRAVSTVENI USTANOVI
Karmen Pavliha, 2016, diplomsko delo

Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov Vrtec v zdravstveni ustanovi, je bil naš osnovni cilj prikazati pomen vrtca v zdravstveni ustanovi. Predstavljene so tudi teme: vloga vzgojitelja v vrtcu v zdravstveni ustanovi, dejavnosti vrtca v zdravstveni ustanovi in pomen sodelovanja vzgojitelja z zdravstvenim osebjem ter pomen sodelovanja staršev in vzgojitelja. V nadaljevanju je predstavljena tudi dolgotrajna hospitalizacija in njene posledice. Humanizacija hospitalizacije ima poseben pomen pri bivanju otroka v bolnišnici. Predstavljene so tudi pravice otrok, opredelili smo se na pravice otrok v bolnišnici in pravice staršev hospitaliziranih otrok. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena zdravstvenemu osebju na otroških oddelkih, kjer je prisoten vrtec v zdravstveni ustanovi. Z anketo smo želeli ugotoviti sodelovanje negovalnega tima z vzgojiteljem. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je sodelovanje med vzgojitelji na otroških oddelkih, kjer je prisoten vrtec v zdravstveni ustanovi, in negovalnim timom, dobro in da člani negovalnega tima spodbujajo vključevanje hospitaliziranih otrok v vrtec v zdravstveni ustanovi. Vključevanje hospitaliziranih otrok v vrtec v zdravstveni ustanovi predstavlja za negovalni tim zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejši ozdravitvi. Otroci se po mnenju negovalnega tima lažje prilagodijo na hospitalizacijo, če so vključeni v vrtec v zdravstveni ustanovi.
Ključne besede: vrtec v zdravstveni ustanovi, vzgojitelj, hospitalizacija, humanizacija hospitalizacije, pravice, otrok.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 267; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (445,35 KB)

78.
Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka
Barbara Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka je empirično delo. Namen dela je raziskati vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v bralnem razvoju predšolskih otrok, ugotoviti, kakšen vpliv imajo na družinsko branje, ali s svojim delom otrokom nudijo zadostno spodbudno okolje in ali otrokom predstavljajo bralni vzor. V teoretičnem delu smo tako najprej osvetlili delo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki vpliva na bralni razvoj predšolskih otrok, definirali pojme tega področja in navedli uradne dokumente, ki v Sloveniji določajo oziroma opredeljujejo bralno pismenost na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje predšolske vzgoje. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo opravili med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok iz javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju severovzhodnega dela Slovenije ugotovili, da predstavljajo tako vzgojitelji kot tudi pomočniki vzgojiteljev pozitiven bralni vzor, da s svojim delom pomembno vplivajo na bralni razvoj predšolskih otrok, na družinsko branje vplivajo s projekti spodbujanja branja, najpogosteje s projekti v vrtcu in Predšolsko bralno značko oz. Bralnim nahrbtnikom.
Ključne besede: bralna pismenost, družinska pismenost, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 685; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

79.
SPOLNOST V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Mojca Vitasovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Spolnost je v predšolskem obdobju nekaj povsem normalnega, otroci raziskujejo svoje telo, telo prijateljev, opažajo razlike, poimenuje različne dele telesa in imajo veliko vprašanj, ki so povezana s spolnostjo. Pomembno je, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcu zavedajo, da je spolna vzgoja pomembna. Prav je, da otroke naučijo pravilnega poimenovanja delov telesa, opozorijo na razlike med njimi, da jim odgovarjajo na vprašanja, se odzovejo pravilno, kadar vidijo, da se pojavljajo spolne igre in samozadovoljevanje v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni razvoj spolnosti, spolna igra, samozadovoljevanje in otroška vprašanja, povezana s spolnostjo ter odgovori nanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo raziskali, ali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v učnem načrtu načrtujejo temo o spolnosti, ali jim to predstavlja kakšne ovire, s katerimi težavami se soočajo, kako izberejo primeren trenutek za obravnavo spolne tematike. Ugotovljeno je bilo, da več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev teme o spolnosti ne vključijo v učni načrt in so o tematiki premalo poučeni, tudi če ocenjujejo, da so dovolj poučeni, tematike ne načrtujejo. Statistično značilnih razlik med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev ni bilo zaznati. Večina tistih, ki temo načrtuje, dela v skupini otrok drugega starostnega obdobja in nekaj v kombiniranih oddelkih.
Ključne besede: predšolski otrok, samozadovoljevanje, spolne igre, spolnost, vprašanja otrok o spolnosti, vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (508,86 KB)

80.
ZNANJE V IZBRANIH ELEMENTIH KOŠARKE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Semiramis Babič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen tega empiričnega zaključnega dela je bil preveriti ter ovrednotiti gibalno znanje študentov programa Predšolske vzgoje, natančneje študentov 2. letnika, in znotraj empiričnega sklopa podati izsledke ter pomembna izhodišča oziroma dognanja opravljenih meritev gibalnega znanja. Merjenci so opravljali preizkuse izbranih elementov s področja treh športnih panog, in sicer košarke, rokometa ter odbojke. Pri tem je bila osrednja vloga proučevanja namenjena zlasti košarkarskim tehničnim elementom gibanja s sočasno uporabo žoge. Preverjalo se je znanje podajanja, lovljenja in vodenja žoge z/na mest-a/-u kot tudi v gibanju, zaustavljanja po vodenju, pivotiranja ter meta na koš pri izvajanju dvokoraka. Zatem je bila izvedena tudi primerjava splošnega znanja košarke s preostalima že omenjenima športoma. Pri teoretičnem delu je šlo za poglobljeno predstavitev termina gibalnega znanja in načina vrednotenja le-tega, nizanje nekaterih iztočnih karakteristik košarke in izpostavitev gibalnih kompetenc učitelja in vzgojitelja v povezavi z učnimi načrti oziroma standardi s področja gibanja. Pred izvajanjem meritev so bile postavljene raziskovalne hipoteze, ki so izhajale iz raziskovalnih vprašanj. Nekatere izmed njih so bile potrjene v celoti, nekatere zgolj delno, ena pa je bila ovržena. Raven gibalnega znanja se je pri študentih kot tudi posameznih elementih košarke razlikovala, kar je razkrivala ocena, s katero je bilo znanje elementa ovrednoteno.
Ključne besede: gibalno znanje, vzgojitelj/učitelj, učni načrti, športna vzgoja, košarka, manipulacije z žogo, gibalne kompetence
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 402; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (828,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici