SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
ZDRAVJE VZGOJITELJA IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE
Teja Mešiček, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu predstavlja zdravje človeka velik zaklad. Premalokrat pa se zavedamo, da le-to ne vpliva samo na nas, ampak se odraža tudi na osebah okrog nas, posledično pa tudi pri našem delu. Diplomsko delo zajema teoretični del, ki obravnava tematiko zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, ter sam vpliv vzgojiteljevega zdravja na delo z otroki. Temu sledi empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave o skrbi za zdravje. Namen raziskave je ugotoviti, kako vzgojitelji in pomočniki v Vrtcu Leskovec pri Krškem skrbijo za svoje zdravje, v kolikšni meri že opažajo poklicno izgorelost v dosedanjih letih dela z otroki in kako to vpliva na otroke ter na kakovost dela z njimi. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati so v večji meri v skladu z vnaprej postavljenimi hipotezami in potrjujejo, da vzgojitelji skrbijo za svoje zdravje, predvsem osebe, stare nad 35 let. Potrdili smo tudi, da je poklic vzgojitelja stresen, kar se sčasoma kaže v poklicni izgorelosti. Na podlagi raziskave ugotovimo, da počutje, razpoloženje vzgojitelja vpliva na celotno klimo v skupini otrok, vendar anketirani menijo, da njihov življenjski slog načeloma otrokom ne predstavlja velikega zgleda.
Ključne besede: zdravje, vzgojitelj, življenjski slog, stres, poklicna izgorelost
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 961; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (12,77 MB)

42.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE SMRTI
Sonja Karlo, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala kako otrok razumeva smrt. Raziskovala sem kako jo otrok razume, doživlja in kako mu jo razložiti. Poglobila sem se v otrokovo žalovanje in poiskala značilnosti le tega. Osredotočila sem se tudi na pomoč žalujočemu otroku. Razen pomoči družine in strokovne pomoči sem se posebej poglobila v pomoč, ki jo lahko nudijo vzgojitelji. V ta namen sem povzela nekaj otroške literature, ki vzgojiteljem in staršem lahko dobro služi kot iztočnica za pogovor o tej temi. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem v vrtcu Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici izvedla skupinski standardizirani intervju z naprej pripravljenimi vprašanji. V njem je sodelovalo 60 otrok starih od 4 do 6 let. Za tri vzgojiteljice teh otrok sem pripravila kratki anketni vprašalnik o tem, koliko so se s temi otroki pogovarjale o smrti. Pri obdelavi podatkov sem naredila vsebinsko analizo, kategorizacijo odgovorov in jih primerjala glede na starost in spol otrok. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v razumevanju, doživljanju in komunikaciji o smrti, glede na starost otrok; med spoloma pa ni bilo zaznati značilnih razlik. Iz ankete, ki so ji izpolnile vzgojiteljice intervjuvanih otrok je bilo moč razbrati, da »smrti« ne posvečajo posebne pozornosti, ampak se je dotaknejo le ob bližajočem se prvem novembru.
Ključne besede: smrt, žalovanje, pomoč žalujočemu, vzgojitelj, komunikacija, literatura.
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1739; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

43.
PODROČJE PLESA V RAZLIČNIH VZGOJNO PEDAGOŠKIH KONCEPTIH
Lina Jenčič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je teoretična. V začetnem delu naloge je predstavljen ples v splošnem pomenu, gibalni in plesni razvoj otroka ter pojma ustvarjalnost in celostnost pri otrocih. Sledi osrednji del, v katerem so posamezno obravnavani in predstavljeni štirje delujoči vzgojno pedagoški koncepti v Republiki Sloveniji. V ospredju sta pedagoški koncept Reggio Emilia in javni vrtec, nato waldorfska pedagogika in pedagogika Marije Montessori. Vzgojno pedagoški koncepti so predstavljeni v štirih poglavjih ter vsako poglavje ima še svoja štiri podpoglavja, in sicer: opis koncepta, vloga vzgojitelja, vloga otroka in področje plesa. Kako in na kakšen način pristopajo k plesnim dejavnostim v posameznem vzgojno pedagoškem konceptu, kako jih načrtujejo in izvajajo. V zaključnem delu naloge pa so predstavljena zaključna spoznanja, ki so nastala na osnovi primerjalnih teoretičnih izhodišč.
Ključne besede: Ples, plesna vzgoja, gibalni razvoj otroka, plesni razvoj otroka, ustvarjalnost, celostnost, vzgojno pedagoški koncepti, otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1077; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

44.
VLOGA VZGOJITELJA V SKRBI ZA ZDRAVJE OTROK V VRTCU
Daniela Huber Tkalec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo zdravja, dejavnike tveganja, vlogo vrtca in vzgojitelja v skrbi za zdravje otrok in priporočila za ukrepanje ob nujnih stanjih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, ali imajo dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, ali obvladajo osnove nudenja prve pomoči in ali sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo vzgojitelji dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok, da vzgojitelji skrbijo za zdravje otrok v vrtcu, da se poslužujejo dodatne literature in obiskujejo strokovna srečanja na temo o zdravju otrok v vrtcu, da vzgojitelji skrbijo za ustrezno higiensko stanje prostorov (zračenje igralnic) in igrač (vzdrževanje higiene igrač), da večina vzgojiteljev obvlada osnove nudenja prve pomoči in da sodelovanje s starši temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.
Ključne besede: zdravje, skrb za zdravje, vzgojitelj, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1330; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (889,75 KB)

45.
PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJEV NA PODROČJU KOMUNIKACIJE
Anja Ranogajec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, koliko in na kakšen način se vzgojitelji skozi svojo poklicno pot izobražujejo na področju komunikacije. Prav tako nas je zanimalo, ali v permanentnem izobraževanju obstajajo razlike med vzgojitelji, ki imajo različno dolgo delovno obdobje na mestu vzgojitelja. V teoretičnem delu naloge smo najprej opisali vrtec in vzgojitelja na njegovem delovnem mestu. Sledi opredelitev pojma komunikacije kot bistvene sestavine človekovega obstoja, vrst komunikacije in komunikacijskih spretnosti vzgojiteljev. Nato pa smo opredelili profesionalni razvoj vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Sledijo opredelitev permanentnega izobraževanja in cilji, strokovno izpopolnjevanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter programi, možnosti napredovanja v nazive, profesionalni razvoj vzgojitelja in dejavniki, ki vplivajo nanj. V empiričnem delu naloge smo obdelali in analizirali podatke, ki smo jih pridobili na osnovi vprašalnika za vzgojitelje. Namen vprašalnika, ki je bil izdelan v skladu s cilji raziskave, je bil ugotoviti, koliko se vzgojitelji izobražujejo na področju komunikacije. Razdeljen je bil med vzgojitelje naslednjih vrtcev in njihovih enot: vrtec Podčetrtek, vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli, vrtec Zmajček Kozje, vrtec Šmarje pri Jelšah in vrtec Rogaška Slatina. V raziskavi je sodelovalo 43 vzgojiteljev. Ugotovili smo, da se vsi vprašani vzgojitelji na področju komunikacije permanentno izobražujejo na različne načine in da obstajajo razlike med vzgojitelji v izobraževanju, ki imajo različno dolgo delovno obdobje.
Ključne besede: vzgojitelj, vrtec, komunikacija, permanentno izobraževanje, strokovno izpolnjevanje, profesionalni razvoj.
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 1267; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (379,71 KB)

46.
IZDELAVA PREPROSTIH LUTK V KOMBINIRANEM ODDELKU
Tanja Medved, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izdelava preprostih lutk v kombiniranem oddelku v teoretičnem delu obravnava vrste lutk, pomen lutk za otroka, vpliv lutk na otrokov razvoj, metode dela z lutkami, opredeljuje vzgojitelja in lutke ter obsega področje izdelave lutk in preprostih materialov, iz katerih lahko lutke izdelujemo. Teoretičnemu delu sledi poglavje namen s cilji in podpoglavje, kjer je predvidena metodologija dela diplomske naloge. V praktičnem delu diplomske naloge so predstavljene priprave za lutkovne dejavnosti, v katerih so podrobno predstavljene izvedbe lutkovne dejavnosti s poudarkom na izdelovanju lutk iz preprostih materialov, temu sledi tudi evalvacija izvedbe. Dodan je slikovni material, ki predstavlja dejavnosti izdelovanja lutk.
Ključne besede: vrtec, otroci, preproste lutke, preprosti materiali, vzgojitelj, vrste lutk, metode dela z lutkami
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 2324; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

47.
PROJEKTNO DELO V VRTCU - NAŠE MESTO LJUTOMER
Ksenja Kosi Viher, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Projektno delo v vrtcu – Naše mesto Ljutomer je prikazati, kako otroci po fazah projektnega dela spoznavajo in raziskujejo mesto Ljutomer. Posebno pozornost smo namenili učenju predšolskega otroka ter spoznali, kakšna je vloga vzgojitelja in otroka pri projektnem delu. Vzajemno sodelovanje, povezanost in dobra komunikacija med vzgojiteljem in otrokom so ključnega pomena za doseganje želenih ciljev, ki smo si jih zastavili s projektnim delom. Le-to pomembno vpliva na osebnostni razvoj otroka, saj ga spodbuja k različnim oblikam aktivnosti, preko interakcij s soudeleženci pa otrok pridobiva življenjsko pomembne izkušnje, ki ga vodijo v socialno in družbeno sprejemljivo osebnost. Idejna zasnova diplomskega dela temelji na predstavitvi mesta Ljutomer – mesta, ki leži v osrčju Prlekije, njegovih kulturnih značilnosti in znamenitosti. Vključuje načrt projektnega dela po etapah, njegovo izvedbo in analizo v sodelovanju z otroki. Prikazan je potek celotnega projektnega dela od idejne zasnove do evalvacije in vrednotenja dosežkov. Rezultati empirične raziskave opisujejo interes otrok pri vključevanju v načrtovanje usmerjenih dejavnosti, kraj izvajanja projektnega dela, opredeljeni so razlogi za aktivnosti na prostem ali v igralnici ter najpogostejše strategije dela, ki otroke motivirajo pri usvajanju nove učne vsebine.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, projektno učno delo, Ljutomer
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1214; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

48.
VZGOJITELJI IN PROJEKTNO DELO V VRTCU
Maja Slapšak, 2013, diplomsko delo

Opis: Projektno delo v vrtcu je način vzgojnega dela, pri katerem otrok aktivno sodeluje. Omogoča mu celosten razvoj. Proces doživljajo otroci, vzgojitelji in ostali, ki se v projekt vključujejo. Za projektno delo je značilno, da presega okvire dejavnosti v vrtcu, saj se vsebinsko, organizacijsko, časovno in prostorsko ne omejuje na pogoje, ki so v vrtcu. Kot primer dobre prakse je predstavljen projekt »Po vzoru tete Pehte«. Projekt se osredotoča na spoznavanje hmelja, njegove zdravilne učinke in možnosti uporabe. Tema se znotraj projekta širi še na nekatera druga, za naše okolje pomembna in znana zdravilna zelišča in njihovo uporabo. V empiričnem delu naloge smo preko anketiranja raziskovali, ali vzgojitelji poznajo projektno delo, ali ga znajo sami načrtovati in koliko ga pravzaprav vključujejo v svoje delo. Zanimalo nas je tudi, kaj menijo o projektnem delu in koliko pri načrtovanju le-tega sodelujejo z zunanjimi sodelavci oziroma institucijami. Naša raziskava je pokazala, da vzgojitelji poznajo projektno delo in da se največkrat odločajo za projekte daljšega časovnega obdobja. Za projekte se večinoma odločajo sami, v samo načrtovanje pa vključujejo otroke in upoštevajo njihove interese.
Ključne besede: vzgojitelj, predšolski otrok, naravoslovje v vrtcu, projektno delo
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 2809; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

49.
NALEZLJIVE BOLEZNI V VRTCU IN VLOGA VZGOJITELJA PRI PREPREČEVANJU OKUŽB
Suzana Mulej, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nalezljive bolezni v vrtcu in vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb opisuje nalezljive bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo v vrtcu, njihove simptome, po katerih jih prepoznamo, možne zaplete bolezni in opis vloge vzgojitelja pri preprečevanju okužb. Navedli smo načine pravilnega umivanja rok ter kašljanja in kihanja. Osredotočili smo se na splošen izraz okužbe in opisali, na kakšen način se le-ta pojavi. Opredelili smo pojme (virusi, bakterije, glivice in paraziti), ki so povzročitelji bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili vlogi vzgojitelja pri preprečevanju okužb v rednem oddelku vrtca in v bolnišničnem vrtcu z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ugotovili smo, da imajo v bolnišničnem vrtcu vzgojiteljice veliko odgovornost pri razkuževanju igrač in da je zelo pomembno vzajemno timsko sodelovanje z vsemi delavci v bolnišničnih oddelkih vrtca (čistilka, medicinska sestra, glavna medicinska sestra, zdravnik) ter vloga staršev pri vzdrževanju higiene, ki so v času otrokovega okrevanja skupaj z otroki.
Ključne besede: nalezljive bolezni, otroci, vrtec, vzgojitelj, bolnišnični vrtec, preprečevanje okužb, preventivni ukrepi, starši.
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 1254; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

50.
PROFESIONALNI RAZVOJ VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Žuran, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba je družba nenehnih sprememb, tako na socialnem, družbenem kot kulturnem področju, ki zahteva od posameznikov in organizacij fleksibilnost in pripravljenost za sprejemanje in prilagajanje. S tem družba jasno izkazuje potrebo po samostojnih, odgovornih, ustvarjalnih, samozavestnih, prilagodljivih in neprestano učečih se strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja (Hmelak, 2012). V magistrskem delu smo proučevali profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo zbrali razmišljanja več avtorjev in si odgovorili na različna vprašanja, povezana z vzgojiteljevim profesionalnim razvojem. Pri tem smo se poglobili v njegovo strokovnost, kompetentnost in avtonomnost in pojasnili, kakšni so vplivi slednjih za profesionalni razvoj vzgojitelja. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev, predstavili njegovo profesionalno pot, kakšna znanja naj obvladuje na tej poti, da bo le-ta uspešna, in kako naj vzpostavlja avtonomni položaj v odnosu do svojega dela. V procesu profesionalizacije gre za prilagoditev vzgojiteljev (Zelena knjiga, 2001) v odnosu do otrok, staršev in drugih udeležencev v procesu vzgoje in izobraževanja, pri čemer je poudarjen pomen njegove profesionalne rasti (Marentič Požarnik, 2000). Vzgojiteljev profesionalni razvoj lahko opredelimo kot proces vseživljenjskega učenja, ki vključuje vzgojiteljevo osebnostno, profesionalno in socialno dimenzijo (Vonta, 2005). V drugem delu bomo predstavili izsledke empirične raziskave o profesionalnem razvoju vzgojiteljev predšolskih otrok in interpretacijo le-teh. Zanimalo nas je, kateri so bili motivi za izbiro študija/poklica vzgojitelj predšolskih otrok, kako se počutijo kompetentne za delo vzgojitelja in kakšna pričakovanja imajo pri svojem delu. Pri tem smo namenili pozornost vzgojiteljem predšolskih otrok z različnim številom delovnih let in stopnjo strokovne izobrazbe in regiji, v kateri so zaposleni. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki vključuje dobro strokovno podkovanost in zrelo obnašanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Vzgojitelji si razvijajo svoje osebnostne kompetence, ki so v tesni zvezi z njihovimi stališči, vrednotami, pričakovanji in samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2005), ob tem pa morajo biti fleksibilni, težiti k strokovni rasti in se zavedati pomena vseživljenjskega učenja za razvoj predšolske dejavnosti tako v ožjem, kot širšem smislu. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev se jim zdi prehojena pot do cilja (procesni pristop) pogosteje pomembnejša, kot sam cilj (Cvetek, 2004).
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalec, profesionalni razvoj, avtonomija, motivacija, osebnostni razvoj, kompetence, pričakovanja, vizija.
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 2978; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici