SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
STRES IN IZGOREVANJE PRI POKLICU VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
Nataša Premzl, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga zadeva problem stresa in izgorevanja na delovnem mestu. Razdeljena je na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena teorija stresa, teorija izgorevanja, interakcija med stresom in izgorevanjem ter spoprijemanje in obvladovanje stresa in posledično izgorevanja. V empirični raziskavi magistrske naloge smo se osredotočili na poklic vzgojitelja predšolskih otrok.
Ključne besede: stres, izgorevanje, spoprijemanje in obvladovanje stresa, vzgojitelj predšolskih otrok
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 2508; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (698,71 KB)

32.
GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU
Emica Lepen, Jerneja Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Gledališke dejavnosti so še posebej pomembne v času, ko ima otrok še skopo besedišče za izražanje vsebin, ki so težko izgovorljive ali zelo intimne ali skrite. Z gledališkimi dejavnostmi otroku omogočamo in ga spodbujamo k doživljanju in izražanju čustvenih vsebin, pa tudi vrednostnih in estetskih doživljanj. Teoretični del diplomske naloge na podlagi strokovne literature zajema gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in njihov vpliv na otrokov kognitivni, socialni, emocionalni in gibalni razvoj. Z gledališkimi dejavnostmi smo se poskušali dotaknili vseh gledaliških izraznih sredstev, od pretvarjanja, posnemanja, mimike obraza, do verbalnega izražanja in izražanja različnih čustev. Opredelili smo dramsko igro ali igro »kot da«. Podrobneje smo predstavili pogoje, ideje in navdihe za izvajanje gledaliških dejavnosti. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in otroke vpeljali v svet gledališča. Ugotovili smo, da gledališke dejavnosti stimulirajo otrokove čute, omogočajo izražanje čustev, spodbujajo medsebojno interakcijo, verbalno in neverbalno izražanje in razvijajo motorične sposobnosti. Gledališke dejavnosti z vsemi izraznimi sredstvi povezujejo vsebine iz vseh področij kurikula, spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost.
Ključne besede: gledališka dejavnost, 1. starostno obdobje, otrok, vzgojitelj, dramska igra, otrokov razvoj
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 2526; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

33.
IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC V SLOVENIJI IN ANGLIJI
Mateja Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti izobraževanje vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji ter primerjati oba sistema njihovega izobraževanja. Zaradi boljšega razumevanja in primerjave izobraževanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji smo raziskali šolska sistema obeh držav, zgodovino izobraževanja vzgojiteljic v obeh državah, organiziranost in značilnosti predšolske vzgoje in predšolskih ustanov vsake države ter seveda tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji. Pri vsem omenjenem in nastajanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Ugotovili smo, da se angleški šolski sistem močno razlikuje od slovenskega, zato je bila primerjava izobraževanja vzgojiteljic tudi zelo otežena. Izobraževanje vzgojiteljic se tako razlikuje po vstopnih pogojih, odgovornosti organizacij za izobraževanje vzgojiteljev in drugega šolskega kadra, po fleksibilnosti študija, količini praktičnega usposabljanja, načinu študija in nekoliko tudi v kvaliteti študija.
Ključne besede: vzgojitelj, predšolska vzgoja, Anglija, Slovenija, izobraževalni sistem.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1977; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

34.
SLOMŠKOVE ZASLUGE ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOV POMEN DANES
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem podrobneje predstavila življenje in delo Antona Martina Slomška. V uvodnem poglavju sem predstavila njegovo življenjsko pot od otroštva do smrti. Nato sem se osredotočila na področja njegovega delovanja. Slomšek se je že zelo zgodaj pripravljal za svoj pedagoški poklic, saj sta bila težišče njegovega delovanja pouk in vzgoja mladine. Slomšek je s poukom slovenskega jezika pričel že kot slušatelj celovškega bogoslovnega semenišča. Vse svoje delo je posvetil vzgoji in izobrazbi ljudstva. Zavzemal se je za materni jezik in za pouk v slovenskem jeziku. Bil je velik narodni buditelj, zavedni Slovenec, cerkveni organizator, pisatelj, pesnik, mladinski vzgojitelj, predvsem pa duhovnik in škof, se pravi dušni pastir. Med njegova najpomembnejša dela sodijo prestavitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, ustanovitev Društva sv. Mohorja, ustanovitev teološke šole v Mariboru, predhodnice mariborske univerze, ustanavljanje nedeljskih in pospeševanje rednih šol. Bil je tudi velik borec za enakopravnost Slovencev, dobrotnik, rodoljub in domoljub. V drugem delu naloge sem z anketnim vprašalnikom želela ugotoviti, koliko je Slomšek še danes živ med svojimi rojaki, se pravi na Ponikvi. Ljudje ga poznajo predvsem kot duhovnika in škofa, ki je deloval med ljudmi, in se dosti manj zavedajo tudi njegovega kulturnega pomena. Prepričani so, da je Slomšek še vedno premalo cenjen, saj je v literaturi in šolskih učbenikih velikokrat spregledan. Vendar pa lahko opazimo, da se stvari počasi izboljšujejo, saj njemu v čast prirejajo številne simpozije. Leto 2012 je tudi Slomškovo leto, saj poteka v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Da je bil izjemno velik človek, pa dokazuje tudi dejstvo, da je prvi slovenski blaženi, kar je zelo pomemben dogodek za vse Slovence in ne samo za slovensko katoliško Cerkev.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, učitelj, mladinski vzgojitelj, narodni buditelj, zavedni Slovenec, duhovnik, škof.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1669; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

35.
PRIMERJAVA UPORABE LUTK V 1. IN 2. STAROSTNEM OBDOBJU OTROK
Karolina Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predvsem opisana pomembnost lutke na različnih področjih dejavnosti. S pomočjo strokovne literature je razložen tudi razvoj domišljije in samopodobe pri uporabi lutke, pa tudi vloga vzgojitelja pri uporabi lutke. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v prvem in tudi v drugem starostnem obdobju otroka. Opisane so različne metode dela z lutko. Izpostavljena je uporaba lutke na različnih področjih dejavnosti, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce, ter primeri le-teh v povezavi z lutko. Namen diplomske naloge je ugotoviti, v katerem starostnem obdobju predšolskih otrok vzgojitelji pogosteje uporabljajo lutko pri svojem delu. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam v 14 vrtcih v okolici Maribora (vrtec Fram, Selnica ob Dravi, Hoče, Ruše, Limbuš, Rače, Slivnica, Šentilj, Pesnica, Pernica, Rogoza, Kamnica, Zg. Duplek in Korena), smo želeli ugotoviti, v katerem starostnem obdobju otrok se v vrtcih pogosteje uporabljata lutka in lutkovna dejavnost. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov v obliki grafov in tabel, na podlagi katerih smo nato ovrednotili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je uporaba lutk v okoliških vrtcih skoraj enako zastopana v obeh starostnih obdobjih, le izdelovanje lutk je pogosteje izvajano v drugem starostnem obdobju otrok.
Ključne besede: predšolska vzgoja, vrtec, lutka, lutkovna dejavnost, vzgojitelj
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 2044; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

36.
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Julija Ojsteršek, 2012, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben dejavnik pri vzgoji otrok. Delo vzgojiteljev namreč ni samo delo z otrokom, temveč tudi z otrokovo družino – starši. Da bi bilo to sodelovanje kar se da učinkovito, je treba vzpostaviti primeren odnos, ki bo temeljil predvsem na zaupanju, spoštovanju in razumevanju. Dobri odnosi med starši in vzgojitelji so pogoj za harmonično in emocionalno stabilnost otrokove osebnosti. Prav tako je sodelovanje med vrtcem in starši pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Vrtec kot institucija namreč veliko prispeva k dopolnitvi družinske vzgoje. Da se oboje združi v celovito skrb za uspešen razvoj in napredek otrok, sta nujno potrebna dobro sodelovanje med starši in vrtcem, še posebej med starši in strokovnimi delavkami, ki skrbijo za njihove otroke v času bivanja v vrtcu, in upoštevanje določenih pravic in obveznosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu sta predstavljena družina (njene značilnosti, naloge, funkcije …) in njen pomen pri razvoju in vzgoji otroka. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni tudi: vrtec (pravice in dolžnosti staršev, vprašanja, ki se porajajo ob vstopu otroka v vrtec, vključevanje družin v življenje vrtca …), odnosi med strokovnimi delavci in starši, ki so pomembni za uspešno sodelovanje, komuniciranje s starši, brez katerega pri sodelovanju ne gre, ter samo sodelovanje s starši. V empiričnem delu je analiza raziskave o tem, kako so starši zadovoljni z delom, odnosi in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu ter katerih oblik sodelovanja se najpogosteje udeležujejo in zakaj.
Ključne besede: otrok, starši, družina, vzgojitelj, vzgoja, vrtec, odnos, sodelovanje, komunikacija.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2331; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (769,79 KB)

37.
LIK VZGOJITELJA V LUČI PLESNE VZGOJE
Tatjana Duh, Katja Simonič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Lik vzgojitelja v luči plesne vzgoje so narejene analize samostojnih plesov rednih študentov II. letnika Predšolske vzgoje v okviru seminarskih nalog pri predmetu Didaktika plesne vzgoje. Naloga študentov je bila pripraviti samostojne koreografije na podano temo, pri čemer so morali upoštevati pridobljena teoretična znanja in prenos le-teh na kurikularne vsebine pri delu s predšolskimi otroki. Izhodišče za analizo je bilo t. i. gibalno gradivo, ki v svojo vsebino vključuje telesno aktivnost, oblikovanje gibanja, oblikovanje prostora, dinamične kvalitete, odnose v gibanju ter izraz. Merilo kvalitete je bila zastopanost vseh naštetih elementov gibalnega gradiva v izvedbi plesov. V teoretičnem delu je predstavljen lik vzgojitelja in njegova osebnost ter njegove splošna strokovna usposobljenost z namenom prikazati pomen vzgojitelja v vlogi plesalca in pedagoga. Zato je podrobno opisana teorija sodobnega plesa in gibalno gradivo. Uporabljena je bila literatura starejše izdaje, saj je v tej zajeta vsa teorija sodobnega plesa, ki se uporablja še danes v vzgojno-izobraževalne namene. Novejše literature, ki bi tako podrobno obravnavala to temo, ni na razpolago. Opisan je visokošolski študijski program Predšolska vzgoja. Za namene naloge je opisan učni program Didaktika plesne vzgoje. Ugotavljalo se je, ali program nudi dovolj možnosti za poglobljeno teoretično in praktično znanje študentov. Raziskava je pokazala, da so v povprečju študentje pri študiju pridobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanja, ki so ga uspešno prenesli v samostojne praktične izvedbe, saj so pri tem v povprečju dobro uporabili vse komponente gibalnega gradiva v koreografijah.
Ključne besede: vzgojitelj, sodobni ples, Labanove teme, gibalno gradivo, študijski program Predšolska vzgoja.
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 1484; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

38.
LUTKE V UVAJALNEM OBDOBJU
Teja Jurečič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava lutke in njihov pomen v uvajalnem obdobju. Teoretični del je razdeljen na dve poglavji. V prvem je opisana uporaba lutk in gledališča v vrtcih, otrokov razvoj ob igri z lutko, pomen vzgojitelja pri uporabi lutk, lutkovne in dramske dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja. Na kratko je predstavljen lutkovni kotiček v igralnici in lutke kot proces - metode dela. V drugem poglavju je opisano uvajalno obdobje otrok. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati ankete, s katero smo želeli raziskati, ali so lutke v uvajalnem obdobju primerne ali ne. Raziskali smo tudi, ali vzgojitelji in strokovni delavci na področju predšolske vzgoje uporabljajo lutke v uvajalnem obdobju in v kolikšni meri to počnejo. Zanimalo nas je, ali jim je bila lutka v pomoč v prvih dneh bivanja otroka v vrtcu ali prej ovira. Tako smo dobili odgovore na zastavljene hipoteze.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otrok, lutke, vzgojitelj in lutke, vrste lutk, uvajalno obdobje
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 919; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

39.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok
Maja Hmelak, 2012, doktorska disertacija

Opis: Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija in osebni oz. osebnostni razvoj) in zunanja (napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta. V doktorski disertaciji smo preučevali problem profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo soočili razmišljanja različnih avtorjev ter podali odgovore na vprašanja o vzgojiteljevem profesionalnem razvoju. Ob tem smo posegli tako na strokovno izobraževanje kot osebnostno rast vzgojitelja, razložili pomen in oblike obeh segmentov profesionalnega razvoja, povedali, kakšni so vplivi na slednjega in zakaj je pomemben za vzgojitelje predšolskih otrok. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev in podrobno predstavili poklic vzgojitelja, pri čemer smo še posebej izpostavili razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica kot tudi delovno obveznost vzgojiteljev predšolskih otrok. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Osredotočili smo se na štiri področja, in sicer motivacijo ob izbiri študija, osebnostne lastnosti, strokovno znanje in delo ter zadovoljstvo in pričakovanja. S tem smo posegli na področje vzgojiteljeve osebnostne, poklicne in socialne dimenzije, s katero po ugotovitvah Vontove (2005) dosegamo uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti, in s tem višjo kakovost dela ter zadovoljstva pri delu. Metodološko smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojitelje in anketni vprašalnik za študente predšolske vzgoje. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi in hrvaškimi študenti in vzgojitelji predšolske vzgoje. Glavne ugotovitve raziskave so: a) Glede motivacije ob izbiri študija smo ugotovili, da so se anketiranci za študij predšolske vzgoje, in s tem poklica vzgojitelja predšolskih otrok, odločili predvsem zaradi samouresničitvenih in altruističnih razlogov ter da so s svojo odločitvijo zelo zadovoljni. Ti razlogi predstavljajo notranje dejavnike, osebni interes, ljubezen do otrok in poklica, predvsem pa iskreno, osebno željo po delu in vzgoji s predšolskimi otroci. b) Glede osebnostnih lastnosti smo ugotovili, da anketiranci premorejo vse za vzgojitelja potrebne lastnosti, ki smo jih na splošno razdelili na dve podpodročji, in sicer odnos do sebe in odnos do otrok. c) Glede strokovnega znanja in dela smo ugotovili, da se anketirancem zdi najpomembneje pridobiti predvsem pedagoško-psihološka znanja in znanja s posameznih področij kot tudi sposobnost komuniciranja z otroki in njihovimi starši. Na začetku svoje poklicne poti pričakujejo in zaznavajo nekaj težav, ki pa so pogosto posledica predvsem 'začetniške treme'. Najbolj močne in samozavestne se počutijo na področju neposrednega dela z otroci. d) Glede zadovoljstva in pričakovanj smo ugotovili, da na vzgojiteljevo zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo otrok in staršev. Ker se zavedajo pomembnosti dopolnjevanja in nadgradnje svojega znanja in izkušenj, pa tekom kariere pričakujejo predvsem, da se bodo lahko udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Na podlagi vsega lahko strnemo, da se anketiranci zelo zavedajo kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki zajema tako strokovno podkovanost kot osebnostno zrelost posameznika, kot tudi prilagodljivosti in nenehne nadgradnje že usvojenega in pridobljenega znanja in pogledov vsakokratnim družbenim spremembam
Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelj, motivi, strokovno delo in znanje, osebnostni razvoj, zadovoljstvo in pričakovanja, predšolski otrok
Objavljeno: 01.03.2013; Ogledov: 5749; Prenosov: 2141
.pdf Celotno besedilo (729,09 KB)

40.
AVTONOMIJA VZGOJITELJEV V VRTCU
Katja Točaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtonomija je eno izmed pomembnejših načel vzgojno-izobraževalnega sistema. Njena kompleksnost in celovitost se lahko proučuje iz različnih področij znotraj institucionalne predšolske vzgoje. Avtonomija vrtca ne vključuje le avtonomije ravnatelja, vzgojitelja, staršev in otrok ampak se povezuje z avtonomijo širše lokalne in državne skupnosti, avtonomija vseh omenjenih dejavnikov pa je medsebojno izrazito prepletena. V teoretičnem delu naloge so v prvem delu izpostavljena teoretična izhodišča opredelitve avtonomije iz vidika šolskega sistema, sociopsihološkega vidika ter iz vidika zgodovinskih sprememb. V nadaljevanju je izpostavljena avtonomija vzgojitelja. Na vzgojiteljevo kvalitetno in uspešno delo poleg avtonomije pomembno vplivata še odgovornost ter profesionalni razvoj posameznika, ki se odražajo v vzgojiteljevem vsakdanjem delu, pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela ter na področju dela s starši. Pri zagotavljanju in krepitvi vzgojiteljeve avtonomije ima pomembno vlogo tudi ravnatelji, ki ob spoštovanju in potrjevanju uspehov zaposlenih, pozitivno vpliva na medsebojno povezanost, organiziranost, sodelovanje, komunikacijo, motivacijo itd. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati kako vzgojitelji v vrtcih razumejo in opredeljujejo pojem avtonomije ter kakšna je njihova ocena splošnega počutja v vrtcu ter ocena njihove avtonomije na področju načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanja v projektih, izobraževanjih ter na področju sodelovanja s starši. Rezultati kažejo, da se vzgojitelji čutijo avtonomne na vseh področjih njihovega dela ter da se počutje zaposlenih povezuje z njihovim zaznavanjem avtonomije pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, na področju profesionalnega razvoja ter dela s starši. Če povzamemo, se torej vzgojitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, kar vliva na njihovo počutje ter zadovoljstvo na delovnem mestu
Ključne besede: avtonomija, vzgojitelj vodja oddelka, vzgojitelj pomočnik, vrtec, vodstvo
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1966; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici