SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
PRIHODI OTROK V VRTEC IN ODHODI IZ VRTCA
Stanka Perčić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom PRIHODI OTROK V VRTEC IN ODHODI IZ VRTCA smo želeli raziskati, kakšna je komunikacija med vzgojitelji in starši ob prihodih otrok v vrtec in ob odhodih iz vrtca. Raziskava se nanaša na reflektirajočo in nereflentirajočo komunikacijo.V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom na vzorcu 51 vzgojiteljev, zaposlenih v sedmih vrtcih pri OŠ (Turnišče, Dobrovnik, Kobilje, Velika Polana, Črenšovci, Odranci, Bistrica). Namen raziskave je ugotoviti, ali je komunikacija med vzgojitelji in starši ob prihodu otrok v vrtec in ob odhodu iz vrtca reflektirajoča.V raziskavi smo ugotovili, da je komunikacija med vzgojitelji in starši ob prihodih otrok v vrtec in ob odhodih iz vrtca reflektirajoča.
Ključne besede: reflektirajoča komunikacija, otrok, vzgojitelj, starši, prihodi, odhodi
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 3287; Prenosov: 718
.pdf Celotno besedilo (414,73 KB)

22.
PREDŠOLSKI OTROK IN LOČITEV STARŠEV - VLOGA VRTCA
Liljana Prodanović, 2010, diplomsko delo

Opis: Ločitve so v zadnjih desetletjih postale pogost pojav v razvitem svetu in tudi pri nas. Za vse člane družine pa pomeni ločitev boleče in stresno dogajanje, ob katerem ne more ostati nihče neprizadet. Otroci se na ločitveno dogajanje različno odzivajo. Običajno so zmedeni, ko spoznajo, da se njihovi starši ločujejo. V naslednjem trenutku so zelo žalostni, v drugem pa jezni na starše. V procesu ločevanja otroci utrpijo veliko škode. Pogosto pa so tudi prepričani, da so nekako krivi za ločitev. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja, občuti, razume ločitev svojih staršev, kakšne so posledice ločitve staršev za otroka, kako vpliva ločitev staršev na otroka glede na njegovo starost in spol, kaj se dogaja z družino v obdobju pred, med in po ločitvi in kakšno je ozračje, komunikacija v družini v procesu ločevanja. Najbolj pa nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo pri otroku vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih v procesu ločevanja otrokovih staršev, kako vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih ocenjujejo otrokovo doživljanje, občutenje, razumevanje ločitve, otrokovo vedenje, odnos v igri do ostalih otrok, njegovo ravnanje z igračami v času ločevanja staršev, kako se vzgojitelji zanimajo za temo o ločitvi in kako svetovalni delavci v vrtcih ocenjujejo ozračje v družini in komunikacijo med družinskimi člani v času ločevanja staršev. Ko se v družini pojavi ločitev staršev, se pogostokrat vedenje otroka spremeni. Otroci postanejo bolj agresivni, razdražljivi, jokavi, potrebujejo več pozornosti, se zaprejo vase, postanejo nekomunikativni, imajo motnje v spanju ali pa celo prenehajo jesti. Za vsakega otroka predstavlja ločitev staršev težavno obdobje, ki mu ga lahko pomagajo prebroditi vzgojitelji, svetovalni delavci v vrtcih in seveda starši sami, če prisluhnejo temu, kaj njihov otrok doživlja, občuti.
Ključne besede: otrok, ločitev staršev, družina, vrtec, vzgojitelj, svetovalni delavec v vrtcu
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 3463; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (422,59 KB)

23.
UPORABA LUTKE V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU IN PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Alenka Stipič, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje vzgoje in izobraževanja z lutko, metode dela z lutko, vlogo vzgojitelja pri delu z lutko, lutkovno igro kot simbolno igro in otrokov razvoj ob igri z lutko. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševale so jih vzgojiteljice, zaposlene v posavskih vrtcih in šolah). Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, ali vzgojiteljice uporabljajo lutke v vzgoji in izobraževanju, ali jih uporabljajo kot ljubljenke skupine, ali imajo stalni lutkovni kotiček, kaj otroci najpogosteje spontano uprizarjajo, katere metode dela vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo, ali uporabljajo lutko kot motivacijsko in kot terapevtsko sredstvo, ali pripravljajo lutkovne predstave za otroke in z otroki, ali obiščejo kdaj tudi lutkovno gledališče in kakšno mnenje imajo vzgojiteljice o pomenu lutke za otrokov razvoj. Zanimal nas je obstoj razlik glede na uporabo lutk v drugem starostnem obdobju v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da vzgojiteljice lutke načeloma uporabljajo in so tudi otrokom dosegljive. Vendar je lutka pri večini uporabna v različne namene le občasno. Presenetil me je podatek, da več kot polovica vzgojiteljic nikoli ne obišče lutkovnega gledališča z otroki (tako v vrtcu kot v prvem razredu osnovne šole).
Ključne besede: Otrok, vzgojitelj, uporaba lutke, drugo starostno obdobje v vrtcu, prvi razred osnovne šole.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2874; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (563,88 KB)

24.
ODNOS VZGOJITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V VRTCU
Mateja Zahrastnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2471; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

25.
VLOGA VZGOJITELJA PRI OPISNEM OCENJEVANJU V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Košnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri opisnem ocenjevanju v 1. razredu devetletne osnovne šole v teoretičnem delu obravnava preverjanje in opisno ocenjevanje znanja. V sklopu ocenjevanja znanja je namenjenih tudi nekaj besed o portfoliu. V nadaljevanju so predstavljene komunikacija med učiteljem in vzgojiteljem pri ocenjevanju ter vrste komunikacije. Na koncu je poudarjena pomembnost timskega dela med učiteljem in vzgojiteljem, vloga le-teh v timu, ter prednosti in slabosti pri timskem načrtovanju.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, opisno ocenjevanje, portfolio, komunikacija, timsko delo.
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 2349; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

26.
VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V ZGODNJEM OTROŠTVU
Jasna Tominc, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vzgoji za trajnostni razvoj v zgodnjem otroštvu. S trajnostnim razvojem se danes srečujemo na vseh področjih našega življenja. Tudi vzgojitelji v vrtcu morajo biti v koraku s časom in tako pri vzgoji dajati poudarek na načela in vrednote trajnostnega razvoja. Vrtec je tako pomembna institucija, ki skrbi, da bodo otroci zrasli v odgovorne ljudi, saj so ravno otroci tisti, ki jih bomo najlažje naučili trajnostnega načina življenja. Oni so tisti, ki bodo v prihodnosti krojili usodo našega planeta. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature analizirali trajnostni razvoj, razlike med vzgojo za trajnostni razvoj in okoljsko vzgojo, predstavili cilje, načela, značilnosti in področja vzgoje za trajnostni razvoj, analizirali uresničevanje vzgoje za trajnostni razvoj in opredelitev vzgoje za trajnostni razvoj v kurikulumu za vrtce ter pogledali delovanje ekovrtcev v Sloveniji. Pomemben del naloge je njen empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena med strokovnimi delavci v vrtcu na širšem ptujskem in mariborskem območju. Namen izvedene ankete je bil ugotoviti kaj vzgojiteljem pomeni vzgoja za trajnostni razvoj, kako uresničujejo njene cilje ter ugotoviti vzgojiteljevo samooceno usposobljenosti in potreb po usposabljanju za vzgojo za trajnostni razvoj.
Ključne besede: vzgoja za trajnostni razvoj, predšolsko obdobje, vzgojitelj, ekovrtec
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2736; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (900,31 KB)

27.
ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Fišer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev. Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih). Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2593; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (373,98 KB)

28.
STRATEGIJE URAVNAVANJA VEDENJA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Biljana Lazarević, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, katere strategije za uravnavanje vedenja vzgojitelji v vrtcih poznajo in uporabljajo ter kakšna je po njihovem mnenju učinkovitost le-teh. Hkrati sem želela ugotoviti razliko glede na delovno mesto, ki ga opravljajo v vrtcu, razliko glede na lokacijo vrtca, razliko glede na delovno dobo zaposlenih v vrtcu in razliko glede na starostno skupino otrok, v kateri zaposleni opravljajo svoje delo. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen pojem vedenja, vrste vedenja, vedenjska genetika in dejavniki, ki vplivajo na vedenje. V drugem delu so zajeti vedenjski problemi, vedenjska modifikacija, vloga vrtca in vzgojitelja ter strategije za uravnavanje vedenja. Ker je neposredno o vzgojiteljih malo literature, sem si pomagala še z literaturo za učitelje in starše. V empiričnem delu sem uporabila anketni vprašalnik, sestavljen v namen konkretne raziskave, s katerim sem anketirala 76 vzgojiteljev/vzgojiteljic in pomočnikov vzgojitelja/pomočnic vzgojiteljic iz Maribora in okolice. Rezultati so pokazali, da pri poznavanju, uporabi in učinkovitosti ne prihaja do pomembnih statističnih razlik, ne med timom v skupini, prav tako tudi ne med zaposlenimi, ločenimi po delovni dobi, ne med mestnimi in podeželskimi vrtci in prav tako tudi ne med starostnimi skupinami otrok, v katerih zaposleni opravljajo svoje delo. Vse to odraža, da nova znanja dohajajo tako mlajše kot starejše osebe, ne glede na to, ali so zaposlene v večjih mestnih vrtcih ali izven mesta v manjšem vrtcu, in da to znanje tudi uporabljajo.
Ključne besede: vzgoja, vedenjski management, strategije uravnavanja vedenja, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2291; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

29.
KAKOVOSTNO BRANJE V VRTCU
Janja Gradišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Kakovostno branje v vrtcu je na osnovi teoretičnih izhodišč načrtovati, izvesti in ovrednotiti kakovostno branje v vrtcu, s pomočjo desetih priprav, za otroke starostne skupine 1,5 – 4 let. Naloga vsakega vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je, da otroke vzgaja v kvalitetne bralce za vse življenje. Za to mora biti vzgojitelj seznanjen s kakovostnim branjem in s tem seznanjati tudi starše. Pomembno je tudi, da otroka seznanimo s kvalitetno literaturo. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljeno spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s književno vzgojo, predstavljen je pomen vzgojitelja pri kakovostnem branju v vrtcu in navedeni načini (metode) spodbujanja branja pri otrocih. V empiričnem delu je kot raziskovalni instrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 12 staršev Vrtca Laško, enota Družinsko varstvo Gradišnik. Z analizo anketnih vprašalnikov so bile ovrednotene hipoteze. Ugotovljeno je bilo, da starši premalo berejo otroku, da otroku ne berejo vsak dan, da najpogosteje berejo otroku zvečer, da ne poznajo vseh vrst pravljic, vendar pa se jim vseeno zdi pomembno dejstvo, da se otroku veliko bere. V praktičnem delu diplomske naloge pa je bilo v vrtcu izvedenih 10 priprav, ki so bile začrtane z namenom, da se v vrtcu spodbuja kakovostno branje. Priprave so temeljile na desetih knjigah priznanih avtorjev in s kvalitetno vsebino ter ilustracijo. Odziv otrok je bil pozitiven. Analize vseh priprav so dodane.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja, kakovostno branje, pomen kakovostnega branja.
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 3368; Prenosov: 837 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

30.
GLEDALIŠKE IGRICE V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU
Barbara Finkšt, Alja Žunter, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili, kako poteka gledališče v vrtcu. Pri tem smo se podrobneje posvetili gledališki pedagogiki in gledališču kot skupnem doživetju otrok, staršev in vzgojiteljev v vrtcu. Del diplomske naloge smo namenili tudi simbolni igri, s katero se lotevamo gledališke igre. Preko gledaliških igric smo predstavili otrokov čustveni, kognitivni, motorični in verbalni razvoj in ugotavljali, kako so gledališke igrice vpete v vsa področja kurikula. V praktičnem delu diplomske naloge je opisano uvajanje gledališke vzgoje v prvo starostno obdobje v vrtcu. Pripravili smo gledališke igrice, primerne za prvo starostno obdobje, v katere smo vključili vsa področja kurikula. Preko prstnih iger in gledaliških igric smo želeli otrokom približati gledališče. Praktični del smo izvajali v vrtcu Nazarje, z otroki starimi od 2 do 3 leta. V skupini smo želeli ustvariti prijetno vzdušje, kjer bi otroci sodelovali in bili strpni drug do drugega. Pripravljene gledališke igrice so temeljile na razvoju otrokove ustvarjalnosti in spodbujanju domišljije.
Ključne besede: otrok, vzgojitelj, gledališke igrice, prstne igre, simbolna igra, prvo starostno obdobje
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 4590; Prenosov: 929
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici