SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
KAKO VZGOJITELJI V VRTCU ZAZNAVAJO VODENJE
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času večino primarne socializacije prevzamejo vrtci oz. vzgojitelji v njih. Le-ti so tako dvojno obremenjeni. Na eni strani so jim naložene dolžnosti s strani zakona, na drugi strani pa vzgojitelje v vrtcih obvezujejo pričakovanja in zahteve družbe. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev počutijo v vrtcu in kako doživljajo ravnatelja kot pedagoškega vodjo. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kaj menijo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev o pogostosti pojavljanja konfliktov v kolektivu in kakšni so vzroki za pojavljanje le-teh, kako ocenjujejo lastno obremenjenost in kakovost odnosov med sodelavci ter kako pomembno jim je strokovno znanje in kakšen odnos imajo do vseživljenjskega učenja. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik, glede na delo, ki ga oseba opravlja v vrtcu, glede na število let dela v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja oz. pomočnika vzgojitelja, glede na velikost kolektiva in glede na opremljenost vrtca (oz. pogoje za pripravo in evalvacijo dela). Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcu večinoma počutijo dobro oz. zelo dobro. Ravnatelja doživljajo kot strokovnjaka, ki mu zaupajo. Menijo, da svoje delo opravlja zelo dobro oz. dobro in cenijo, da se pogosto posvetuje z njimi pri uvajanju novih ukrepov. V večini vrtcev se konflikti med sodelavci pojavljajo redko, če pa se že pojavijo, so najpogostejši vzroki za njihov nastanek različno mnenje o izvajanju aktivnosti v vrtcu, slabo razpoloženje sodelavcev in preobremenjenost z nalogami v vrtcu. Skoraj polovica vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev ocenjuje, da so preobremenjeni redko in tretjina, da se nikoli ne čutijo preobremenjene. V nekaterih vrtcih so odnosi med sodelavci dobri, osebni in profesionalni, spet v drugih so formalni in profesionalni, vendar pa vseeno prevladujejo vrtci, v katerih sodelavci pogosto ali celo vedno sodelujejo med sabo. Vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev je vseživljenjsko učenje pomembno in postaja vse pomembnejše, zato pogosto posegajo po strokovni literaturi. V dodatnem izobraževanju namreč vidijo priložnost, da izboljšajo kvaliteto svojega dela in da izmenjajo izkušnje z ostalimi kolegi. Vseživljenjsko učenje je zato pomembno, saj omogoča boljše prilagajanje konkretnim situacijam in posameznik lahko okrepi šibkejša področja. To opažajo tudi ravnatelji, zato vseživljenjsko izobraževanje vzpodbujajo in celo priskrbijo sredstva za izvajanje le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, ravnatelj, vzgoja, vodenje, zaznavanje vodenja, sodelovanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2816; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

12.
USTNA HIGIENA IN PREDŠOLSKI OTROK
Nina Polanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Ustna higiena in predšolski otrok je predvsem predstavitev, kako so starši ozaveščeni o pomembnosti pravilne ustne higiene in skrbi za zdrave otrokove zobe. V teoretičnem delu je predstavljena ustna votlina, ki zajema jezik, slino in zobe, kjer so posebej predstavljene oblike zoba, zobne skupine, razporeditev zob, obzobna tkiva ter razvoj in zgradba zobovja. Predstavljene so bolezni ustne votline in zob, ki zajemajo zobno gnilobo, vnetje dlesni, razjede v ustih in zobni ognojek. Opisan je tudi vpliv prehrane na zdravje zob in ustne votline in vpliv razvad na nepravilnosti v rasti in razvoju zob in čeljusti. Predstavljena je še skrb za zdravje zob in ustne votline, kjer je pomembna tako vloga staršev kot vzgojiteljev. Na koncu teoretičnega dela je predstavljen še pomen preventivnih zobozdravstvenih pregledov predšolskih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anonimnega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok vrtca Otona Župančič Maribor. Raziskovali smo, kako starši predšolskih otrok skrbijo za zdravje zob svojih otrok. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati ankete smo prišli do dejstev, ki nakazujejo, da so starši dovolj skrbni pri negi otrokovih zob, prav tako skrbijo za pravilno, zdravo prehrano in redno sodelujejo z zobozdravnikom.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, starši, vzgojitelj-ica, ustna higiena, zdrava prehrana.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2937; Prenosov: 626
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

13.
POLOŽAJ IN VLOGA VZGOJITELJA/VZGOJITELJICE V VRTCU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM
Elvira Lakić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Položaj in vloga vzgojitelja/vzgojiteljice v vrtcu v Sloveniji in na Švedskem so predstavljene nekatere značilnosti slovenskega in švedskega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega programa, ki se izvaja v vrtcih v obeh državah glede na veljavne kurikule. V diplomskem delu so predstavljeni tudi nekateri veljavni zakoni, ki veljajo za vrtce obeh držav. Zakoni posredno ali neposredno vplivajo na vlogo in položaj pedagoškega delavca v vrtcu in ga lahko pri delu omejujejo ali pa njegovo delo spodbujajo in mu dajejo primerne pogoje za kreativno delo z otroki. Za zbiranje empiričnih podatkov se je uporabilo skupaj 91 anketnih vprašalnikov, 46 izpolnjenih v Sloveniji in 45 izpolnjenih na Švedskem. Na vprašalnike so odgovarjale diplomirane vzgojiteljice obeh držav. V teoretičnem delu sta predstavljena kurikula za vrtce obeh držav, ki predstavljata osnovo za delo v vrtcih tako v Sloveniji kot na Švedskem. Nadalje so predstavljeni nekateri zakoni: Zakon o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo, Zakon o financiranju ali sofinanciranju vrtcev ter zakon, ki določa normative za število otrok v skupini v vrtcu. V empiričnem delu so grafično predstavljeni in interpretirani odgovori vzgojiteljic obeh držav. Ugotovitve kažejo, da imajo švedske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi kolegicami precej višje plače, manjše število otrok v skupini, se s starši otrok veliko bolje razumejo, preživijo dnevno več časa zunaj kot slovenske vzgojiteljice, pa imajo še vseeno več komentarjev in predlogov za izboljšanje svojega delovnega mesta in načina dela. Podobni odgovori anketiranih vzgojiteljic pa so bili pri delovnem času vrtca, v katerih so anketirane delale, in pri vprašanju o tem, ali jih je šolanje dobro pripravilo na delo. Pri slednjem vprašanju večina vzgojiteljic obeh držav meni, da so na fakulteti pridobile zadostna znanja in izkušnje za delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgojitelj/vzgojiteljica, vrtec, Slovenija, Švedska, primerjalna študija, kurikulum, prostor, plačilo staršev, število otrok
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 5315; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

14.
VLOGA VZGOJITELJA V BOLNIŠNIČNEM VRTCU
Katja Simonič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolezen in morebiten odhod v bolnišnico je povezan s strahom, neugodjem in ločitvijo od staršev oziroma od matere. Zato imajo starši in vzgojitelji v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo, da otroka vzpodbujajo k ustvarjalni igri in mu s tem preprečijo predajanje mračnim mislim. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci na eni in starši otroka na drugi strani. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja bolezen, bivanje v bolnišnici v različnih razvojnih obdobjih, kako starši doživljajo bolnega otroka, kakšne so otrokove pravice pri bivanju v bolnišnici, kako otroci čustveno in socialno doživljajo bolnišnico, bivanje v njej, česa se bojijo ter koga pogrešajo. Najbolj pa nas je zanimala ključna vloga vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu, kakšni so njegovi cilji in metode dela, kako poteka vzgojiteljevo načrtovanje in prilagajanje programa na posameznem vzgojnem področju, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem, zdravstvenimi delavci, starši in otrokom ter kako uporabiti različne terapevtske dejavnosti kot sredstvo za sproščanje stisk pri bolnem otroku. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo želeli predstaviti še oddelke bolnišnice Celje, oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana, kjer delujejo bolnišnični vzgojitelji. Vzgojitelje so uvedli na otroških oddelkih šele s procesom humanizacije. Njihova vloga pa ni omejena le na predšolske otroke, pač pa imajo pomembno vlogo tudi pri šolarjih, najstnikih, mladostnikih.
Ključne besede: otrok, bolezen, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, vzgojitelj v bolnišničnem vrtcu, terapevtske dejavnosti, glasba, pravljica, lutka.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 2375; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

15.
VLOGA VZGOJITELJA NA PREHRANJEVALNE NAVADE OTROK V RURALNEM OKOLJU
Tatjana Kraner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vloga vzgojitelja na prehranjevalne navade otrok v ruralnem okolju smo želeli ugotoviti, kakšna je seznanjenost vzgojiteljev v vrtcih na območju Slovenskih goric s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje glede vpliva prehranjevalnih navad, pridobljenih v otroštvu, na oblikovanje prehrambenih navad v odraslosti in njihovi vlogi pri tem. Ugotavljali smo, kaj menijo glede svojega znanja in doseganja ciljev pri prehranjevanju otrok v skupini. Te ugotovitve smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo vseh 35 vzgojiteljic iz vrtcev na tem področju. Na postavljena vprašanja so odgovarjale individualno. Izsledki raziskave so potrdili dejstvo, da so vzgojiteljice v tem okolju premalo seznanjene s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Hkrati pa so prepričane, da imajo dovolj znanja s področja prehranjevanja otrok. Izsledki raziskave so potrdili tudi hipotezo, da pri svojem delu delujejo spodbudno na prehranjevanje otrok in dosegajo cilje le-tega. Večina si jih želi izobraževanj s področja prehrane vsaki dve leti.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice, spodbujanje
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2439; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

16.
VZGOJITELJ IN STARŠI
Jelka Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo VZGOJITELJ IN STARŠI je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo vzgojitelja in staršev pri vzgoji otrok v vrtcu. Do vstopa v vrtec imajo starši izključno in odločilno vlogo pri vzgoji, z vstopom v vrtec pa se ta vloga dopolnjuje in prepleta z vlogo vzgojitelja. Delo vzgojitelja temelji na načelih in ciljih zapisanih v Kurikulumu za vrtce. V diplomski nalogi posebno pozornost posvečamo vzgojitelju in njegovi vlogi, skupni nalogi staršev in vzgojiteljev ter medsebojnim odnosom med njimi. Pri tem je zelo pomembno iz kakšne družine otrok izhaja, zato smo obravnavali tudi različne vrste družin in njihove lastnosti. Komunikacijo v družini smo izpostavili kot enega izmed ključnih dejavnikov za razvoj otroka. V nadaljevanju pa je prav tako pomembna pravilna komunikacija na relaciji vzgojitelj — starši. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 153 staršev otrok ptujskih vrtcev. Namen raziskave je ugotoviti, kaj starši menijo o vzgojitelju in njegovi vlogi, o skupni nalogi staršev in vzgojiteljev ter medsebojnih odnosih med njimi. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: vzgoja otroka doma in v vrtcu sta tesno povezani in se dopolnjujeta; starši ne obiskujejo pogovornih ur dovolj redno — menimo, da si je za otroka potrebno vzeti čas, še posebej, ko gre za vzgojo v prvih letih otrokovega življenja; starši v veliki večini poznajo delo vzgojitelja. Ostale starše pa bi želeli opozoriti, da smo jim popolnoma odprti in smo jim rade volje pripravljeni predstaviti delo vzgojitelja, saj menimo, da je dobro, da so starši seznanjeni z našim delom.
Ključne besede: vzgojitelj, starši, otrok, vrtec, vzgoja, družina, komunikacija
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 3574; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

17.
VSTOP OTROKA V VRTEC
Brigita Skaza, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstajajo razlike pri prilagoditvenih težavah in obolevnosti otrok prvega oziroma drugega starostnega obdobja ob vstopu v vrtec. Z deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja smo v Vrtcu Ptuj, območna enota Marjetica, ugotavljali stopnjo prilagoditvenih težav ob vstopu v vrtec in obolevnosti otrok po vstopu v vrtec. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko (anketni vprašalnik). Anketne vprašalnike smo razdelili staršem prvega in drugega starostnega obdobja otrok enote Marjetica Vrtca Ptuj. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo tako otroci prvega starostnega obdobja kot tudi otroci drugega prilagoditvene težave ob vstopu v vrtec. Prav tako se tudi pri otrocih obeh starostnih obdobjih poveča obolevnost po vstopu v vrtec. Obstajajo sicer določene manjše razlike pri posameznih odgovorih, vendar le-te niso posebej izstopajoče.
Ključne besede: predšolski otrok, varstvo otrok, prilagoditvene teţave, vzgojitelj, okuţbe v vrtcu.
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 1644; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (998,50 KB)

18.
MULTIKULTURALIZEM V TEORIJI IN PRAKSI VRTCA
Barbara Smolnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Multikulturalizem označuje družbo, ki je etnično ali kulturno heterogena in spodbuja kulturno, jezikovno in versko različnost. Identiteta je odraz odnosa, ki ga je človek postavil do samega sebe in do skupnosti, v kateri živi. Otrok z rojstvom pride v družino, ki že ima določene norme, vrednote, simbolni sistem, posebnosti družine, ki se s časom zasidrajo v posameznika. Kultura je trajen proces mišljenja v razvoju posameznika in se začne z njegovim rojstvom. Oblikuje in bogati se trajno, ko otrok in mlad človek pridobiva spoznanje o sebi in okolju. Otroke moramo seznaniti, da ne obstaja samo ena kultura temveč imamo več kulturnih manjšin, skupnosti, veroizpovedi, različna stališča, oblike praznovanj, različne prehranjevalne navade, spolne usmerjenosti itn.. Da pa bi že otroci v vrtcu lahko sprejemali druge kulture, morajo najprej dobro razviti lastno identiteto in spoznati lastno kulturo. Pot do tega pa ni lahka in kratka. Da bi otroci različne kulture sprejemali čimbolj strpno in se vanje vključevali, dosežemo tudi z lastnim vzgledom. V diplomskem delu je predstavljeno načelo multikulturalizma in cilji. Kako lahko to načelo in cilje vzgojitelj uresničuje pri svojem delu v multikulturnem oddelku.
Ključne besede: multikulturalizem, večkulturnost, otroci, vzgoja, vrednote, kultura, identiteta, družina, starši, vzgojitelj, kulturne manjšine, skupnosti.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 5544; Prenosov: 936
.pdf Celotno besedilo (688,04 KB)

19.
VLOGA VZGOJITELJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Mihaela Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otroka smo z rezultati ankete želeli ugotoviti, koliko so vzgojiteljice športno aktivne in kako vplivajo na gibalni razvoj otrok. V teoretičnem delu so predstavljene kompetence vzgojitelja v vrtcu, mesto vzgojitelja predšolskih otrok v Kurikulumu za vrtce in vplive na gibalni razvoj otroka ter vlogo vzgojitelja v različnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu je bil za pridobivanje podatkov uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen vzgojiteljicam. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da so vzgojiteljice, ki so aktivne v prostem času, aktivnejše tudi v vrtcu skupaj z otroki. Večina vzgojiteljic je gibalno/športno aktivnih večkrat na teden; starejše vzgojiteljice se gibljejo na prostem, v naravi in to v vsakem vremenu. Večina vzgojiteljic izvaja gibalne dejavnosti skupaj z otroki, pri tem pa v večini uporabljajo športno opremo.
Ključne besede: gibalni razvoj, vzgojitelj, športne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2926; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (568,83 KB)

20.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2879; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici