SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Motiviranje zaposlenih v dijaških domovih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Romana Tramšek, 2005, diplomsko delo

Ključne besede: dijaški dom, vzgojitelj, ravnatelj
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1676; Prenosov: 124
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

2.
3.
Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana
Sandra čižič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje namen in funkcijo vzgojnih ustanov (vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin in prevzgojnih domov) in njihovih strokovnih delavcev, ki otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami (v diplomski nalogi so iz
Ključne besede: Vzgojni zavod, mladinski dom, stanovanjska skupina, otroci/mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi težavami, cilji, naloge, načela, vzgojni programi, vzgojitelj, učitelj, supervizija.
Objavljeno: 18.02.2009; Ogledov: 2782; Prenosov: 526
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

4.
ANALIZA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE
Simona Milošič, Patricija Fridl, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo obravnava analizo programov izobraževanja vzgojiteljic/jev. Predstavljeno je izobraževanje vzgojiteljev/vzgojiteljic v preteklosti, podrobno pa smo raziskali program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je veljaven in se izvaja od šolskega leta 1995 dalje in program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je nastajal v skladu z Bolonjskimi procesi 2008 in, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2009/2010. Zanima nas, v čem sta si programa podobna, kje prihaja do razlik, in ali kakšne so podobnosti in/ali razlike. Oba programa izobraževanja sta predstavljena v celoti in sicer od pogojev za vpis do zaključka študija to je do zagovora diplomskega dela. Na temelju analize obeh programom smo ugotovili, da do odstopanj prihaja pri številu predmetov, pri številu izbirnih predmetov, predvsem pa so odstopanja pri prehodih med programi, saj prehodi v programu izobraževanja vzgojiteljic/ev , ki se izvaja od leta 1995 dalje, niso možni. Prav tako prihaja do odstopanj pri možnostih za nadaljevanje študija in številu ur pedagoške prakse.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, vzgojitelj/vzgojiteljica, izbirni predmeti, predmeti, pedagoška praksa, prehodi med programi.
Objavljeno: 26.03.2009; Ogledov: 1866; Prenosov: 250
.pdf Polno besedilo (460,03 KB)

5.
VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V VRTCU TEZNO MARIBOR
Mateja Kovačec, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja za trajnostni razvoj se v današnjem modernem svetu pojavlja na vseh področjih življenja. Če želimo ohraniti naš planet tudi za prihodnje generacije, bomo morali korenito spremeniti način svojega življenja. Gospodarstvo mora postati okolju in človeku bolj prijazno, zavedati sem moramo pomena okolja in skrbeti za njegovo ohranjanje, skrbeti moramo tudi za medsebojne odnose. Začeti moramo živeti bolj premišljeno in v majhnih danosti, ki nam jih ponuja narava, znova najti svoj srečo. In prav predšolski otroci so tisti, ki jih bomo najlažje naučili novega, trajnostnega načina življenja, saj so po svoji naravni danosti najbolj dojemljivi za spremembe. Oni so tudi tisti, ki bodo v prihodnosti skrbeli za naš planet. Zato je potrebno vključiti vzgojo za trajnostni razvoj v vsakodnevno življenje v vrtcih in tudi v nadaljnje šolanje in izobraževanje. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča o vzgoji za trajnostni razvoj na splošno ter o pomenu njenega vključevanja v predšolske institucije. Predstavljena sta tudi dva programa, v katera je vključen Vrtec Tezno, ki zadovoljujeta cilje vzgoje za trajnostni razvoj. Podrobneje pa so opisane tudi nekatere aktivnosti strokovnih delavk Vrtca Tezno, ki so jih izvedle skupaj z otroki v svojih oddelkih in vključujejo vzgojo za trajnostni razvoj. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med strokovnimi delavkami Vrtca Tezno, o njihovem razumevanju in vključevanju vzgoje za trajnostni razvoj v vzgojno delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgoja za trajnostni razvoj, predšolski otrok, vzgojitelj, projektno delo, Vrtec Tezno
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2524; Prenosov: 429
.pdf Polno besedilo (5,41 MB)

6.
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Svetlana Ulaga, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško. Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in otroke. Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: • otrok, • starši, • vzgojitelj, • družina, • vrtec, • sodelovanje, • odnosi, • komunikacija.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 4995; Prenosov: 1432
.pdf Polno besedilo (3,77 MB)

7.
VPLIVI IN MOŽNOSTI VRTCA IN VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU RAZVOJA IN BOGATENJA BESEDNEGA ZAKLADA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Karmen Markuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Z empiričnim diplomskim delom sem poskušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v obsegu besednega zaklada predšolskih otrok glede na čas vpisa v vrtec in kakšen faktor je pri tem otrokov spol. To sem ugotavljala s pomočjo 4 nalog, ki sem jih ponudila otrokom. Naloge so od otrok zahtevale nadaljevanje zgodbe, izmišljanje zgodbe, poimenovanje in opis sličic. Moj pogovor z otroki je potekal individualno v manjšem prostoru, njihove odgovore sem sproti posnela. Pri analizi dobljenih rezultatov sem ugotovila, da je razlika v obsegu besednega zaklada glede na čas vpisa majhna, a so precejšnje razlike v tem, kako otroci določen stavek povedo. Otroci, ki so vpisani v vrtec od 1. leta dalje, uporabljajo slogovno ustreznejše besede in hitreje oblikujejo stavke.
Ključne besede: razvoj govora, pomen govornega razvoja, besedni zaklad, vzgojitelj, pomen obiskovanja vrtca
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3148; Prenosov: 812
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

8.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI PREDŠOLSKEGA OTROKA V SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI
Darja Kolar, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2568; Prenosov: 246
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

9.
MOTIVACIJA PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V VRTCU
Helena Šerc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Motivacija pri likovnih dejavnostih v vrtcu v teoretičnem delu predstavlja vlogo in pomen likovnega izražanja, motivacijo in njen pomen pri predšolskih otrocih, motiviranje predšolskih otrok pri likovno-vzgojnem delu, naloge vzgojitelja pri likovno-vzgojnem delu v vrtcu ter Kurikulum za vrtce. Empirični del zajema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kako poteka motivacija pri likovnih dejavnostih v vrtcu. Zanimalo nas je, koliko časa namenijo vzgojiteljice motivaciji pri likovni aktivnosti, katera so najpogostejša motivacijska sredstva pri likovni aktivnosti, katere metode uporabljajo vzgojiteljice za dviganje motivacije, kateri so najpogostejši likovni motivi ter kako lahko sprememba okolja vpliva na izvajanje likovne dejavnosti. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika za vzgojitelje je bila v vrtcu Jadvige Golež Maribor in v vrtcu Jožice Flander Maribor izvedena raziskava. Ugotovili smo, da vzgojiteljice motivaciji pri likovni dejavnosti povprečno namenijo pet do deset minut, da je najpogostejše sredstvo za motiviranje lutka, da so otrokom najbolj blizu živalski motivi, kakor tudi da sprememba okolja motivacijsko vpliva na otroka. Rezultati raziskave so tabelarično, grafično in interpretacijsko predstavljeni v empiričnem delu diplomskega dela.
Ključne besede: predšolski otrok, likovno izražanje, motivacija, motiv, motiviranje, vzgojitelj.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 5962; Prenosov: 1070
.pdf Polno besedilo (370,31 KB)

10.
VZGOJITELJ KOT JAVNI GOVOREC
Lucija Brečko, 2009, diplomsko delo

Opis: Dobri govorniki morajo obvladati ne samo verbalno, ampak tudi neverbalno komunikacijo. Na slednjo se velikokrat kar pozabi, čeprav ima pri podajanju sporočil lahko ključno vlogo. Lepo je namreč prisluhniti govorniku, ki ima poleg tega, da zna obračati besede, tudi prijeten glas, prijazen izraz na obrazu, pozitivno in vzravnano držo, s svojimi kretnjami rok pa čudovito dopolnjuje svoje besede. In pika na i je njegova primerna obleka in če smo blizu njega, še njegov prijeten vonj. Vendar vse tudi ni v neverbalni komunikaciji. Tudi vsebina govora in izbor besed ima velik pomen. Dober govornik se na vsak nastop pred publiko skrbno pripravi. Tudi vzgojitelj je v službi, pri komunikaciji z otroki in starši, javni govorec. Pa je za to funkcijo po končanem šolanju tudi ustrezno usposobljen? Glede na to, da se skoraj polovica anketiranih študentov med govorom publiki počuti neprijetno in nervozno, da se jih več kot polovica vprašanih izogiba očesnemu stiku s poslušalci in glede na to, da se jim, prav tako več kot polovici anketiranih, med govorom trese glas ali pa se jim zatika, bi lahko rekla, da je v izobraževanju bodočih vzgojiteljev premalo vsebin in nalog, preko katerih bi se študentje lahko naučili osnov javnega nastopanja.
Ključne besede: Retorika, javni govorec, neverbalna komunikacija, verbalna komunikacija, vzgojitelj.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 1968; Prenosov: 451
.pdf Polno besedilo (549,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici