Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (786,26 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1001,73 KB)

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 121
Celotno besedilo (979,01 KB)