| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 136
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcu
Monika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

3.
Analiza vrtčevskega okolja za gibalni razvoj mlajših otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice ecers-3 : diplomsko delo
Manja Čokl, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo lestvice ECERS-3 analizirati vrtčevsko okolje za gibalni razvoj mlajših otrok. V teoretičnem delu smo opisali gibalni razvoj otroka in področja, ki se vežejo na posamezne postavke v ocenjevalni lestvici. V empirični raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec. Pri analizi so sodelovali trije vrtci iz različnih krajev Slovenije.
Ključne besede: predšolski otroci, vzgojitelj, lestvica ECERS-3
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 249; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (612,72 KB)

4.
Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Bojana Dajčman, 2023, magistrsko delo

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1001,73 KB)

5.
Odzivi vzgojiteljev na stiske otrok v vrtcu : magistrsko delo
Špela Smolar, 2023, magistrsko delo

Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (905,49 KB)

6.
Učenje predšolskega otroka pred in med covid-19 : diplomsko delo
Ines Lah, 2022, diplomsko delo

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (979,01 KB)

7.
Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19
Ana Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Ključne besede: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (789,49 KB)

8.
Mnenja vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o vplivu nekaterih dejavnikov na vzgojno (ne)moč družin : diplomsko delo
Špela Lokovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Družina ima občutno vlogo v življenju predšolskega otroka. Potrebno je poznati dejavnike, ki vplivajo na vzgojno moč družine, in prek njih ustrezno vplivati na otroka, njegovo socializacijo in razvoj osebnosti. Predšolski otrok lahko zaradi neustrezne komunikacije v družini, nezdravih družinskih odnosov, neustreznega položaja v družini in pomanjkanja čustvenih odnosov utrpi različne stiske in strah. Pomembna je vloga in pomoč vrtca oz. strokovnih delavcev. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena družina, njeno okolje, socializacija v družini, družbeno okolje in razvoj osebnosti predšolskega otroka. Predstavljeni so nekateri dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, čustveni in socialni razvoj ter stiske in strah predšolskega otroka. Predstavljena je vloga vrtca ter oblike pomoči vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v primeru otrokove stiske. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedli z vzgojitelji in s svetovalnimi delavci iz različnih vrtcev. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o tem, kako nekateri dejavniki vplivajo na vzgojno moč oziroma nemoč družine. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev meni, da lahko dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, vplivajo na predšolskega otroka pozitivno ali negativno.
Ključne besede: dejavniki, družinsko okolje, predšolski otrok, vplivi, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (939,31 KB)

9.
Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko delo
Jan Jeraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 12315; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Vključevanje otrok priseljencev v vrtec : diplomsko delo
Nina Kisilak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje otrok priseljencev v vrtec sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli strokovne vidike različnih avtorjev o vključevanju otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalno ustanovo, vrtec. Opredelili smo multikulturalizem, medkulturno vzgojo in medkulturne kompetence. Posvetili smo se vključevanju otrok priseljencev v slovenske vrtce. Poglobili smo se v vlogo vzgojitelja pri vključevanju otroka priseljenca v skupino. Za to je pomembna priprava na sodelovanje s starši otrok priseljencev, priprava ostalih otrok in ureditev didaktično-metodičnih prilagoditev za otroka priseljenca. V empiričnem delu smo raziskali, kako vključevanje otrok priseljencev vpliva na vzgojo v vrtcu. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji ocenjujejo delo z otrokom priseljencem in kako pomembne so za njih medkulturne kompetence. Predvsem pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji pripravijo na prihod otroka priseljenca in česa se bolj poslužujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Nato smo jih obdelali s pomočjo SPSS programa in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež vzgojiteljev delo z otrokom priseljencem pozitivno vrednoti in da se v veliki meri pripravijo na prihod otroka priseljenca.
Ključne besede: otroci priseljenci, vključevanje, vzgojitelj, medkulturne kompetence, medkulturna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1810; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 8.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici