| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka : diplomsko delo
Zoja Kac, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Način komunikacije vzgojitelja in samopodoba predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature na splošno opredelili pojem komunikacije, opisali besedno in nebesedno komunikacijo in opredelili pedagoško komunikacijo ter predstavili pomen povratnih informacij, poslušanja, pohvale in kritike ter pozitivnega verbalnega okolja. V nadaljevanju smo se posvetili samopodobi predšolskega otroka. Pojasnili smo pojem samopodobe, njen razvoj in pomen za posameznika ter se nato usmerili k samopodobi predšolskega otroka. Opredelili smo samopodobo vzgojitelja in njegovo vlogo pri razvoju samopodobe predšolskih otrok in našteli nekaj strategij za razvijanje pozitivne samopodobe. Nato smo povzeli vpliv komunikacije vzgojitelja na razvoj samopodobe predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev z diplomiranimi vzgojitelji in vzgojiteljicami predšolskih otrok iz štirih različnih vrtcev Savinjske regije. Zanimalo nas je, kako vzgojiteljeva komunikacija vpliva na razvoj samopodobe predšolskih otrok. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da vzgojitelji, vključeni v raziskavo, menijo, da komunikacija pomembno vpliva in lahko spodbuja ali zavira razvoj samopodobe predšolskega otroka.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, samopodoba, vzgojitelj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Strokovna usposabljanja vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike : diplomsko delo
Nuša Forštnarič, 2025, diplomsko delo

Opis: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (786,26 KB)

3.
Tabu tema smrt v slikanicah za predšolske otroke : diplomsko delo
Lynn Goznik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Tabu tema smrt v slikanicah za predšolske otroke je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili tabu, smrt, in pregledali otroško literaturo s področja tabu teme smrt. V empiričnem delu smo s pomočjo predelane literature sestavili merila, po katerih smo ocenjevali izbrane otroške slikanice. Otroci so radovedna bitja, ki nam ves čas postavljajo vprašanja, vzgojitelji pa so tisti, ki morajo na ta vprašanja odgovoriti. Ugotovili smo, da je veliko slikanic, ki obravnavajo temo smrti. Katero slikanico bomo izbrali za obravnavo, je odvisno od tega, ali želimo smrt predstaviti kot normalen zaključek vsakega življenja ali pa želimo smrt predstaviti zato, ker se je zgodila v družini ali okolju, v katerem biva predšolski otrok.
Ključne besede: otrok, slikanice, smrt, tabu, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (882,92 KB)

4.
Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu
Vita Čurman, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

5.
Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcu
Monika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

7.
Analiza vrtčevskega okolja za gibalni razvoj mlajših otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice ecers-3 : diplomsko delo
Manja Čokl, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo lestvice ECERS-3 analizirati vrtčevsko okolje za gibalni razvoj mlajših otrok. V teoretičnem delu smo opisali gibalni razvoj otroka in področja, ki se vežejo na posamezne postavke v ocenjevalni lestvici. V empirični raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec. Pri analizi so sodelovali trije vrtci iz različnih krajev Slovenije.
Ključne besede: predšolski otroci, vzgojitelj, lestvica ECERS-3
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (612,72 KB)

8.
Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Bojana Dajčman, 2023, magistrsko delo

Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1001,73 KB)

9.
Odzivi vzgojiteljev na stiske otrok v vrtcu : magistrsko delo
Špela Smolar, 2023, magistrsko delo

Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 692; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (905,49 KB)

10.
Učenje predšolskega otroka pred in med covid-19 : diplomsko delo
Ines Lah, 2022, diplomsko delo

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (979,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici