| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Ključne besede: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 220; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1001,28 KB)

3.
Z lutko odkrivam svet okoli sebe
Nina Fijavž, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Z lutko odkrivam svet okoli sebe obsega teoretični ter praktični del, v okviru katerega smo izpeljali projekt – od ogleda lutkovne predstave pa vse do samostojnega dela otrok (lutkovne predstave otrok). V prvem delu so predstavljena različna teoretična izhodišča o spoznavanju otrok z lutkami, njihovem pomenu in vplivu na razvoj otrok. Omenjenih je tudi več načinov, kako se spopasti z različnimi izzivi, pred katere nas otroci popolnoma nezavedno postavljajo. V sklopu teorije podamo kar nekaj nasvetov, da bi bilo prvo srečanje otroka z lutko čim bolj zabavno, zanimivo in predvsem nevsiljivo. Vodi nas torej k lutki, ki jo uporabimo kot sredstvo za doseganje, spoznavanje ter utrjevanje novih ciljev na različnih področjih in kako s tem bistveno pripomoremo k otrokovemu razvoju. Z opisanim v teoretičnem delu smo v nadaljevanju diplomske naloge predstavili koncept projekta, ki smo ga preizkusili še v praksi. Zasnovan je bil od ogleda lutkovne predstave, ki jo mi pripravimo otrokom, preko spoznavanja, raziskovanja ter izdelovanja lutk, pa vse do lutkovne predstave otrok. Osnova petdnevnega projekta je bila zgodba Katje Reider: Najraje bi te kar pojedel, s pomočjo katere smo odigrali lutkovno predstavo. Zgodbo so otrokom pripovedovale lutke marionete, ki so jih popeljale v svet lutkarstva in jih spodbudile k nadaljnjemu ustvarjanju na področju umetnosti iz kurikuluma. Projekt je bil oblikovan tako, da so otroci vseeno dobili veliko različnih moţnosti izraţanja na tem istem področju. Pripravili smo različne spontane in vodene dejavnosti, preko katerih smo otroke spodbudili k aktivnemu sodelovanju, mi pa smo dane priloţnosti izkoristili za opazovanje otrok. Aktivnosti znotraj projekta so otroke pritegnile ter motivirale.
Ključne besede: lutka, lutkovna predstava, otrok, vzgojitelj, razvoj, ustvarjalnost.
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

4.
Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok
Monika Bujan, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje s starši in sodelavci kot možen izvor stresa pri vzgojiteljih predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo govorili o sodelovanju, ki poteka v vrtcu, torej o sodelovanju s starši, sodelavci, vodstvom in ostalimi strokovnjaki. Sodelovanje oziroma vrste sodelovanj smo bolj specifično opredelili. Potem smo nekaj besed namenili raziskavam, kako sodelovanje vpliva na stres vzgojitelja. Opredelili smo stres, vrste stresa, stresorje in kako prepoznamo stres v našem življenju. Posvetili smo se tudi sprostitvenim tehnikam, za katere smo mnenja, da so v našem življenju pomembne. Izmed vseh sprostitvenih tehnik, ki obstajajo, smo jih bolj podrobno opredelili pet. V empiričnem delu smo raziskali pojav stresa pri vzgojiteljih v vrtcih. Zanimalo nas je, ali vzgojitelji doživljajo stres, katero vrsto stresa pri sebi opazijo (pozitivnega ali negativnega), katere stresorje bi lahko pripisali sami sebi, kako na stres vplivajo vrste sodelovanja s starši, kako se počutijo pred timskimi sestanki in v vrtcu v sodelovanju s sodelavci, vodstvom in svetovalnimi delavci oziroma ostalimi strokovnjaki. Na koncu pa nas je zanimalo, ali se sproščajo in kako.
Ključne besede: vzgojitelj, stres, sodelovanje, sproščanje, študija primera
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 372; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (823,76 KB)

5.
Pomen vrtca in vloga vzgojitelja pri postavljanju pravil in mej v predšolskem obdobju
Patricija Vrzel, 2018, diplomsko delo

Opis: V predšolski dobi otroka je zelo pomembno postavljanje pravil in mej, saj le-tako lahko sobivamo ter zadovoljujemo njihove in naše potrebe. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno, kako pomembno je postavljanje pravil in mej, na katere načine jih lahko postavimo in kako velik vpliv ima na to vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu. Z raziskavo smo v empiričnem delu raziskali, kdo v skupini in na katere načine postavlja pravila in meje ter zakaj je to tako zelo pomembno za otroka ter kako ukrepajo pri kršenju pravil in ali so pri tem dosledni ter ali pri tem obstajajo razlike glede na starostno skupino, starost strokovnih delavcev in delovno mesto. Vzorec zajema diplomirane vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojitelja iz vrtcev vzhodne regije. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri tem pa smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike pri postavljanju pravil in mej v skupini glede na starostne skupine, starost strokovnih delavcev ter delovno mesto.
Ključne besede: doslednost, meje, pravila, predšolski otrok, vrtec, vzgojitelj
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (649,21 KB)

6.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

8.
Aktivnosti v vrtcu za spoznavanje mleka kot vira prehrane
Sanja Zelko, 2020, diplomsko delo

Opis: Otrok se z mlekom srečuje vse od svojega rojstva, zato je le-to ključna sestavina njegovega življenja. Postane lahko dober sprejemalec okusov, če bo svoje znanje nadgrajeval s tem, da bo spoznaval različna živila, njihovo sestavo, teksturo in okus. Tako smo v okviru diplomske naloge s pomočjo literature raziskali sestavo mleka, priporočila glede hrane v vrtcu in vlogo vzgojitelja pri prehranjevanju v vrtcu. Zasnovali smo aktivnosti, ki temeljijo na spoznavanju in izdelovanju mlečnih izdelkov skupaj z otroki. Tako smo izdelali domače kislo mleko, jogurt in maslo. Poleg tega smo še zasnovali anketni vprašalnik za vzgojitelje in vzgojiteljice o mleku in mlečnih izdelkih v vrtcu. Ugotovili smo, da je na jedilniku vsaj 2 – 3 krat tedensko prisotno mleko ali mlečni izdelek in da se vzgojitelji in vzgojiteljice z otroki zelo malo pogovarjajo o mleku in mlečnih izdelkih.
Ključne besede: predšolski otrok, mleko in mlečni izdelki, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

9.
Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otroku
Nuša Rogelj, 2020, diplomsko delo

Opis: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju. Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto. Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Ključne besede: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Portfolio vzgojitelja kot element profesionalnega razvoja
Nika Tretjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vzgojitelji uporabljajo portfolio in kakšen vpliv ima le-ta na njihov profesionalni razvoj. Cilji diplomskega dela so bili raziskati in ugotoviti, koliko vzgojiteljev vodi portfolio in v kakšni obliki ga vodijo, koliko časa že vodijo portfolio, ali obstajajo razlike glede na starost in delovno dobo vzgojiteljev, ki vodijo portfolio in tistih, ki ga ne vodijo, ali jim vodenje portfolia pomaga pri profesionalnem razvoju ter kakšni so razlogi za vodenje portfolia. V teoretičnem delu naloge smo opredelili profesionalni razvoj vzgojiteljev, faze oziroma modele profesionalnega razvoja, dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, načela profesionalnega razvoja ter refleksijo v povezavi s profesionalnim razvojem. Opisali in opredelili smo tudi portfolio vzgojitelja, namen uporabe portfolia, zgradbo in vsebino portfolia, modele in vrste portfolia ter kako portfolio vpliva na profesionalni razvoj. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Raziskavo smo razdelili na tri področja, in sicer: na vodenje portfolia, portfolio in profesionalni razvoj ter namen oziroma razloge vodenja portfolia. Na podlagi raziskav smo ugotovili, da vodenje portfolia v praksi še ni povsem uveljavilo. A kljub temu rezultati prikazujejo pozitivne lastnosti vodenje portfolia ter vpliv le-tega na profesionalni razvoj vzgojitelja.
Ključne besede: Portfolio, profesionalni razvoj, refleksija, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici