| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 113
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

2.
Aktivnosti v vrtcu za spoznavanje mleka kot vira prehrane
Sanja Zelko, 2020, diplomsko delo

Opis: Otrok se z mlekom srečuje vse od svojega rojstva, zato je le-to ključna sestavina njegovega življenja. Postane lahko dober sprejemalec okusov, če bo svoje znanje nadgrajeval s tem, da bo spoznaval različna živila, njihovo sestavo, teksturo in okus. Tako smo v okviru diplomske naloge s pomočjo literature raziskali sestavo mleka, priporočila glede hrane v vrtcu in vlogo vzgojitelja pri prehranjevanju v vrtcu. Zasnovali smo aktivnosti, ki temeljijo na spoznavanju in izdelovanju mlečnih izdelkov skupaj z otroki. Tako smo izdelali domače kislo mleko, jogurt in maslo. Poleg tega smo še zasnovali anketni vprašalnik za vzgojitelje in vzgojiteljice o mleku in mlečnih izdelkih v vrtcu. Ugotovili smo, da je na jedilniku vsaj 2 – 3 krat tedensko prisotno mleko ali mlečni izdelek in da se vzgojitelji in vzgojiteljice z otroki zelo malo pogovarjajo o mleku in mlečnih izdelkih.
Ključne besede: predšolski otrok, mleko in mlečni izdelki, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 78; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otroku
Nuša Rogelj, 2020, diplomsko delo

Opis: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju. Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto. Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Ključne besede: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Portfolio vzgojitelja kot element profesionalnega razvoja
Nika Tretjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vzgojitelji uporabljajo portfolio in kakšen vpliv ima le-ta na njihov profesionalni razvoj. Cilji diplomskega dela so bili raziskati in ugotoviti, koliko vzgojiteljev vodi portfolio in v kakšni obliki ga vodijo, koliko časa že vodijo portfolio, ali obstajajo razlike glede na starost in delovno dobo vzgojiteljev, ki vodijo portfolio in tistih, ki ga ne vodijo, ali jim vodenje portfolia pomaga pri profesionalnem razvoju ter kakšni so razlogi za vodenje portfolia. V teoretičnem delu naloge smo opredelili profesionalni razvoj vzgojiteljev, faze oziroma modele profesionalnega razvoja, dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, načela profesionalnega razvoja ter refleksijo v povezavi s profesionalnim razvojem. Opisali in opredelili smo tudi portfolio vzgojitelja, namen uporabe portfolia, zgradbo in vsebino portfolia, modele in vrste portfolia ter kako portfolio vpliva na profesionalni razvoj. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Raziskavo smo razdelili na tri področja, in sicer: na vodenje portfolia, portfolio in profesionalni razvoj ter namen oziroma razloge vodenja portfolia. Na podlagi raziskav smo ugotovili, da vodenje portfolia v praksi še ni povsem uveljavilo. A kljub temu rezultati prikazujejo pozitivne lastnosti vodenje portfolia ter vpliv le-tega na profesionalni razvoj vzgojitelja.
Ključne besede: Portfolio, profesionalni razvoj, refleksija, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje
Nina Koren, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del smo razdelili na tri sklope. V psihološkem sklopu smo predstavili Piagetovo fazo intuitivne inteligence in fazo konkretno intelektualnih operacij, dejavnike razvoja in možnosti za tehnične dejavnosti v posameznih razvojnih obdobjih. V tehnično-tehnološkem sklopu smo podrobneje opisali delovna gradiva: papir, les, umetne mase in kovine. V zadnjem, didaktičnem, sklopu smo zajeli opis delovne, konstrukcijske in projektne naloge ter vsebino in cilje tehnično-tehnološke vzgoje v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete za vzgojitelje in vzgojiteljice Vrtca Velenje. V raziskavi je sodelovalo 28 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojitelji le enkrat do dvakrat tedensko obravnavajo tehnično-tehnološke vsebine. Najpogosteje z otroki spoznavajo in ustvarjajo z delovnimi gradivi papir in les, redkeje ustvarjajo z umetnimi masami, skoraj nikoli pa ne posegajo po kovinah. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela, smo v praktičnem delu predstavili izdelke iz različnih delovnih gradiv (papir, les, umetne snovi in kovine) za predšolske otroke drugega starostnega obdobja. Pri vsakem izdelku so navedeni potrebni materiali, pripomočki in orodja, podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami ter ključni elementi varnosti pri delu.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, vzgojitelj, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, praktični izdelki.
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Gledališče za najmlajše
Polona Veber, Martina Marovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature opredelili nekaj splošnih dejstev o gledališču, kako se udejstvuje v vrtcu ter kakšna je vloga vzgojitelja in otroka. Pri tem smo se podrobneje posvetili samemu gledališču za najmlajše in njegovim estetskim značilnostim. Del diplomske naloge smo namenili tudi razvoju otroka v prvem starostnem obdobju in tako posebej opredelili emocionalni, kognitivni razvoj, razvoj koncentracije, domišljije, ustvarjalnost ter čutno zaznavanje. Predstavili smo tudi raziskovalno igro, izkustveno in aktivno učenje ter seznanjanje s pojavi, kot so svetloba, voda in zvok. V praktičnem delu smo načrtovali izvedbo gledališke predstave za najmlajše. Zasnovali smo pripravo in potek predstave. Gledališko predstavo smo izvedli v dveh vrtcih, in sicer za štiri skupine prvega starostnega obdobja z namenom, da z njim seznanimo otroke in predvsem strokovne delavce ter jim to vrsto gledališča tudi bolj približamo.
Ključne besede: gledališče, razvoj, otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (846,33 KB)

7.
Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka
Anja Santl, 2020, magistrsko delo

Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Vsakdanje otrokove aktivnosti kot spodbuda za plesno ustvarjalnost
Iris Koziker, 2020, diplomsko delo

Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 120; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Plevnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Petje v vrtcu
Tadeja Zupančič, 2019, diplomsko delo

Opis: Z glasbo se srečamo že v prenatalnem obdobju. Tako se mati poveže z otrokom že med nosečnostjo in mu podaja novo izkušnjo. Starši imajo največji vpliv na razvijanje pozitivnega odnosa do glasbe in glasbenega ustvarjanja. Pesem združuje vse okoli sebe. Tako otroke kot tistega, ki z njimi poje. Skozi glasbo lahko otrokom v življenje prinesemo veselje in radost, z njo ga sproščamo in bogatimo. Otrokom razvijamo glasbene zmožnosti, dispozicijo za glasbo in njegov posluh, vendar le, če veliko poje. V diplomskem delu je predstavljen pomen petja v vrtcu in vloga vzgojitelja pri sami dejavnosti iz že obstoječe strokovne literature. Diplomsko delo z naslovom Petje v vrtcu v teoretičnem delu zajema glasbeno vzgojo, petje v predšolskem obdobju, predstavitev pevskega organa in izbiro primerne pesmi za predšolske otroke. Empirični del temelji na ugotovitvi obsega in kakovosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja glasbene dejavnosti petja pesmi.
Ključne besede: vzgojitelj, predšolski otrok, petje, pevski organ, glasba
Objavljeno: 24.01.2020; Ogledov: 407; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (773,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici