| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Ključne besede: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

2.
VLOGA VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU SOCIALNEGA RAZVOJA OTROK Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Ana Kerznar, 2016, diplomsko delo

Opis: Dandanašnji veliko staršev svoje predšolske otroke vključi v vrtec. Bodisi zaradi ritma, v katerega so ujeti medtem ko skušajo preživeti družino, ali pa zgolj zato, ker želijo otroku omogočiti medvrstniško izkušnjo. Tako ima vrtec in strokovni delavci v njem veliko in pomembno vlogo v življenju in dnevu predšolskih otrok. Ne le da so vzgojitelji z otroki večji del dneva, hkrati je to tudi najbolj kakovosten del dneva. Otroci so takrat spočiti in polni energije, kar je velik potencial za delo vzgojitelja. V diplomski nalogi smo želeli preučiti in z raziskavo opredeliti vlogo vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta najprej predstavljena vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), znotraj tega še vloga in pomen ter smernice VITR. V poglavju o socialnem razvoju otroka smo se podrobneje razpisali o pomenu in spodbujanju socialnega razvoja otrok. Sledi poglavje o vlogi vzgojitelja, v njem pa obravnavamo komunikacijo in sodelovanje med vzgojitelji in otroki ter med vzgojitelji in starši. Sledi del o postavljanju mej in pravil ter opredelitev glede reševanja konfliktov. Za konec teoretičnega dela diplomske naloge smo predstavili še metode dela, ki so primerne za spodbujanje socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o vlogi vzgojitelja pri spodbujanju socialnega razvoja otrok z vidika trajnostnega razvoja. Anketirali smo 100 vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja in drugih strokovnih delavcev, ki delujejo v skupinah drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, jih analizirali s pomočjo programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences), dobljene rezultate pa predstavili v tabelah. S pomočjo Kruskal-Wallisovega preizkusa razlik smo ugotavljali statistično značilne razlike vpliva vzgojiteljev na socialni razvoj otrok z vidika trajnostnega razvoja, vpliva sodelovanja s starši, vpliva strategije reševanja konfliktov in pristope, ki se jih vzgojitelji pri tem poslužujejo.
Ključne besede: Komunikacija, konstruktivno reševanje konfliktov, otroci, socialni razvoj, sodelovanje, starši, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1972; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (692,74 KB)

3.
PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLI
Eva Penec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Ključne besede: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1787; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Ali program Ekošola prispeva k odgovornejšemu ravnanju učencev tretjega triletja?
Katja Potočnik, Nika Golob, Darinka Sikošek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Okoljska vzgoja z vse večjim ozaveščanjem o okoljskih problemih in grožnjah o uničenju našega planeta Zemlje pridobiva čedalje pomembnejšo vlogo v vzgojno-izobraževalnem sistemu tako v svetu kot v Sloveniji. Osrednja tema članka se nanaša na raziskovanje odgovornega ravnanja učencev ekošol in šol, ki niso v projektu Ekošola, do okolja in njihovega okoljskega vpliva na starše oziroma na njihovo družino. Izvedena je bila anketa na treh osnovnih šolah v Sloveniji. Rezultati raziskave nakazujejo na dobro okoljsko ozaveščenost in posledično v večini primerov odgovorno ravnanje osnovnošolcev do okolja. Učenci večinoma ne vplivajo na ravnanje staršev do okolja, saj jih veliko meni, da starši pogosto ravnajo odgovorno do okolja, in prav družina je tista, ki je po njihovem mnenju glavni dejavnik vplivanja na razvijanje njihove pozitivne zavesti do okolja. Osnovna šola, bodisi Ekošola bodisi Zdrava ali katera koli druga šola, spodbuja razvoj odgovorne, okolju prijazne osebe in le v sodelovanju s starši so lahko dolgoročni cilji tudi doseženi.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, ekošola, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2669; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (138,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG V VRTCU S POUDARKOM NA EKOLOGIJI
Niky Zver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Načrtovanje likovnih nalog v vrtcu, s poudarkom na ekologiji, sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Že sam naslov nam pove, da smo se v diplomskem delu dotaknili predvsem ekološke problematike in sodobne umetnosti v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo predstavili pomen ekologije v vzgojno-izobraževalnih institucijah in likovno umetnost v predšolskem izobraževanju, kjer smo podrobneje opisali tudi vsa likovna področja, opredelili sodobno umetnost in se lotili vprašanja, koliko in na kakšen način se sodobna likovna umetnost vključuje v izobraževalni proces. Skozi empirični del diplomskega dela smo podrobneje predstavili izvedeno raziskavo v enem izmed pomurskih vrtcev, ki je temeljila na izvedbi petih načrtovanih likovnih nalog, katerih tema je temeljila na ekologiji in sodobni umetnosti. Končne rezultate in ugotovitve smo pridobili s pomočjo evalvacij dveh vzgojiteljic iz omenjenega vrtca, ki sta vseh pet izbranih nalog tudi izvedli, in s fotografijami končnih izdelkov.
Ključne besede: Ekologija, sodobna umetnost, likovna umetnost, vzgoja, izobraževanje, predšolski otrok, načrtovanje, likovne naloge, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 2273; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

7.
Ekološka živila v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot podpora trajnostnemu razvoju: potenciali in ovire v osrednji Sloveniji
Nika Škof, 2012, diplomsko delo

Opis: Delovanje kot podpora trajnostnemu razvoju mora biti zastavljeno celostno in učinkovito od proizvodnje do potrošnje. Pri doseganju ciljev, kot so večja lokalna prehranska samooskrba, okolju prijazno kmetovanje ter aktivno vključevanje posameznikov v reševanje aktualnih težav in spopadanje z novimi izzivi, je bil prepoznan velik potencial vzgoje in izobraževanja. Pri tem je pomembna poučenost vzgojiteljev in vodij šolske prehrane o sami problematiki in načinih delovanja za njihovo izboljšanje. Analiza stanja v osrednji Sloveniji kaže, da so odgovorni za preskrbo vzgojno-izobraževalnih zavodov z živili o tem relativno dobro seznanjeni. Med motivacijskimi dejavniki za uvajanje ekoloških živil izstopata visoko izražena notranja motivacija in instrumentalnost delovanja, dočim so zaznane ovire in rešitve v večji meri zunanje. Anketiranci se čutijo soodgovorne pri naslavljanju okoljskih, zdravstvenih in strateških vidikov hrane, vendar se v luči predvidenih ovir ne čutijo dovolj opolnomočeni. Ob analizi lokalnega stanja z intervjuji in anketami ter primerjavi relevantnih dejavnikov s statističnimi informacijami si lahko pri implementaciji aktivnosti za spodbujanje prehranske varnosti pomagamo tudi s primeri dobrih »top-down« praks iz tujine.
Ključne besede: trajnostni razvoj / vzgoja in izobraževanje / ekološka živila / samooskrba / potenciali in ovire
Objavljeno v DKUM: 05.09.2012; Ogledov: 2360; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (624,81 KB)

8.
Okoljska vzgoja ali vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj kot kroskurikularno področje
Nika Golob, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, osnovna šola, šolski sistemi
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 4536; Prenosov: 160
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Prispevek šol k okoljskemu razvoju lokalnih skupnosti
Ana Vovk, 2008, strokovni članek

Opis: V prispevku je predstavljeno sodelovanje šol pri okoljskem razvoju občin kot posledica projekta EUBIS. V ta namen smo z izbranimi šolami vodili izdelavo učne pot v občini Radlje ob Dravi, izdelali priročnik za medpredmetno okoljsko vzgojo s šolo v Murski Soboti in vključili OŠ Muta v pripravo evropskih projektov, na način, da je šola stalni partner dogodkov, ki se ob izvajanju teh projektov dogajajo. S tem smo uspeli potrditi tezo, da imajo šole velik potencial, ki je premalo izkoriščen v lokalnem okolju.
Ključne besede: varstvo okolja, sonaravni razvoj, okoljska vzgoja, okoljski razvoj, izobraževanje, aktivna participacija, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2086; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (562,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
UČNI POLIGON MODRAŽE KOT UČILNICA V NARAVI ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
Sandra Časar, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno dosedanje razumevanje trajnosti in trajnostnega razvoja, prikazan je pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki se začenja prav na nivoju predšolske vzgoje in sega vse do vseživljenjskega izobraževanja. Opisan je tudi pojem okoljskega izobraževanja, primeri le-tega v tujini in pri nas, cilji okoljskega izobraževanja in njegova zastopanost v Kurikulumu za vrtce. Ugotavljamo, da se namesto pojma okoljska vzgoja vse bolj uporablja »vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj – VITR. Tudi v nalogi smo uporabili VITR, saj je to širši pojem od okoljske vzgoje (VITR zajema vzgojo in izobraževanje za okolje, ljudi in ekonomijo). Pomembno vlogo ima izkustveno izobraževanje, zato je v diplomskem delu podrobneje predstavljen Učni poligon Modraže, ki nudi pogoje za vzgojo in izobraževanje v naravi. V empiričnem delu diplomskega dela so podrobneje predstavljeni pogoji za VITR na učnem poligonu v Modražah. Posebno pozornost smo namenili izboru učnih okolij, ki so primerna za predšolsko vzgojo. Pripravili smo vsebine in metodološke pristope za uporabo izbranih učnih okolij v praksi predvsem za vzgojitelje, ki lahko potem na osnovi izkušenj iz učnega poligona Modraže prenesejo ideje v lastno šolsko okolje in vključijo izkustveno vzgojo in izobraževanje v vsakdanjem pedagoškem delu in življenju nasploh.
Ključne besede: trajnostni razvoj, učilnica v naravi, izkustveno izobraževanje, učni poligon Modraže, predšolska vzgoja, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 3659; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici