| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 220
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Evolutionary content knowledge, religiosity and educational background of Slovene preschool and primary school pre-service teachers
Gregor Torkar, Andrej Šorgo, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 149; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

2.
ŠOLANJE NA DOMU V SLOVENIJI
Adrijana Čede, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja vpogled v pravno ureditev šolanja na domu ter umešča to obliko izobraževanja v formalni izobraževalni sistem Republike Slovenije. Na začetku so predstavljena zakonska določila, ki jih morajo upoštevati starši, ki se odločijo za to obliko izobraževanja, in so vodila za šolo, na katero je otrok vpisan. Nadalje naloga ponuja kratek zgodovinski razvoj samega pojava v Združenih državah Amerike ter tako omenja nekatere začetnike in pobudnike, ki so na podlagi lastnih opažanj in predvsem kot kritiko javnemu šolstvu začrtali pot šolanju na domu. Naloga prav tako predstavi zgodovinski razvoj v Sloveniji, ki je časovno gledano precej krajši in tudi zaradi tega precej manj organiziran v smislu združevanja v skupine, kakor je praksa (ponekod) drugod. Razlogi, ki privedejo starše do tega, da se odločijo za to obliko osnovnošolskega izobraževanja, so povzeti v šestem poglavju in se nadaljujejo v empiričnem delu naloge, ki temelji na raziskavi, opravljeni med slovenskimi starši. Tako naloga ponuja preplet teorije in dejanskega stanja na tem področju pri nas. Namen naloge je osvetliti sam pojav, ki z leti statistično narašča tako v svetu kot pri nas ter je v slovenski znanstveni in poljubni literaturi trenutno še manj zastopan.
Ključne besede: šolanje na domu, vzgoja, izobraževanje, socializacija, javno šolstvo, zasebno šolstvo, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok : magistrsko delo
Saška Sočič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19. Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Ključne besede: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev : magistrsko delo
Saša Nemec Tahirović, 2021, magistrsko delo

Opis: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnik kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 405; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

5.
Vzgoja in izobraževanje v času epidemije covid-19 v Sloveniji – sistematičen pregled raziskav
Manja Švajger, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1574; Prenosov: 540
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 579; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Gregor Zafošnik kot sakralni skladatelj
Rebeka Glasenčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Gregor Zafošnik je širši javnosti manj poznan skladatelj. Kljub duhovniškemu poklicu se je v svojem življenju posvečal predvsem glasbi. Poleg obsežnega glasbenega opusa je bil njegov pomemben doprinos prav vzgoja in izobraževanje organistov. Po vojni, ko v Sloveniji ni bilo nobene šole za organiste, je Gregor Zafošnik odigral pomembno vlogo, saj jih je najprej izobraževal zasebno, nato pa uvedel tečaje za organiste. Magistrsko delo skuša osvetliti najprej njegovo življenje, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice in obdobja, ki so ga zaznamovala, oriše pa tudi njegovo glasbeno pot. Med drugim vključuje poglavje o njegovi osebnosti in značaju, k odkrivanju katerega so veliko pripomogli vsi tisti posamezniki, ki so ga poznali in delali z njim ter so bili pripravljeni podeliti svoje spomine. Nato so orisana njegova dela in področja delovanja, izpostavljeni so njegovi pedagoški pristopi, omenjeno je tudi njegovo delo cenzorja za glasbo. Zadnji del prikaže še en pomemben segment Zafošnikovega ustvarjanja, in sicer njegovo vlogo pri cerkvenem ljudskem petju. Bil je skladatelj, ki je močno prispeval k rasti naše povojne in pokoncilske cerkvene glasbe, prepoznal je namreč potrebo po skladanju lažjih del, ki bi bila dostopna šibkejšim zborom in občestvu.
Ključne besede: Gregor Zafošnik, sakralni skladatelj, vzgoja in izobraževanje organistov, cerkveno ljudsko petje, cenzor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 676; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

9.
Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje
Anja Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 790; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Prepričanja, vezana na timsko delo in učiteljevo vlogo pri vzpostavljanju spoštljivih vrstniških odnosov: razlike med učitelji razredne in predmetne stopnje
Tjaša Lipovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se povezujeta dva koncepta: vloga učitelja pri vzpostavljanju vrstniških odnosov in timsko delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do timskega poučevanja ter do vloge učitelja pri vzpostavljanju pozitivnih vrstniških odnosov v šoli. Preverilo se je tudi, ali v navedenih konceptih obstajajo razlike med učitelji razrednega in predmetnega pouka. V empiričnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda na vzorcu 116 osnovnošolskih (50 % predmetnih in 50 % razrednih) učiteljev. Vsi podatki so bili pridobljeni v obliki fizičnih in spletnih anketnih vprašalnikov in obdelani kvantitativno. Z rezultati raziskave se dokazuje, da osnovnošolski učitelji dajejo priložnost timskemu delu. Socialne odnose in vzdušje na delovnem mestu se osebno ocenjuje kot harmonične in spodbudne. Večini osnovnošolskim učiteljem je pomembno, da v razredu vlada prijetna, sproščena in spodbudna razredna klima. Medosebne odnose med učenci se večina ugotavlja z opazovanjem. V določenih segmentih raziskave so se pokazale razlike med razrednimi in predmetnimi učitelji, vendar so zanemarljive. Pri vzpostavljanju pozitivnih odnosov z učenci in med učenci pa se pogosteje poroča s strani razrednih učiteljev v primerjavi s predmetnimi.
Ključne besede: tim, timsko delo, učitelji, vrstniški odnosi, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 971; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici