Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 149; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga romskega pomočnika pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok v teoretičnem delu predstavi romsko skupnost, vzgojo in izobraževanje Romov in podrobneje predstavlja vlogo romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z romskimi učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je splošna motiviranost romskih otrok za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja, kakšen pomen ima romski pomočnik pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok, kako so udeleženci raziskave zadovoljni z delom romskega pomočnika ter posebnosti, s katerimi so se intervjuvanci srečevali pri izobraževanju na daljavo v času epidemije COVID-19. Ugotovili smo, da je splošna motiviranost romskih otrok v naši raziskavi za udeleževanje aktivnosti v okviru vzgoje in izobraževanja sorazmerno visoka. Zasluge gre pripisati romskemu pomočniku, ki s svojo prisotnostjo in delom v vzgojno-izobraževalni ustanovi pomembno prispeva k vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Glede tega se strinjajo tako romski učenci, starši romskih otrok in učitelji, ki romske učence poučujejo. Osrednjo vlogo ima pri spodbujanju romskih učencev k rednemu obiskovanju pouka in opravljanju domačih nalog ter drugih šolskih obveznosti, velik doprinos je zaznati tudi pri vzpostavljanju komunikacije s starši romskih otrok in nudenju učne pomoči. Spoznali smo, da so intervjuvanci zadovoljni z delom, ki ga opravlja romski pomočnik. Ugotovili smo, da so se pojavljale težave pri šolanju na daljavo v času epidemije COVID-19, saj romski učenci nimajo ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije, opazno je pomanjkanje učne pomoči, ki so je učenci deležni v šoli, nespodbudno domače okolje težave samo še dodatno krepi in stopnjuje. Glede na navedbe romskih staršev in učiteljev smo ugotovili, da je pomoč romskega pomočnika v času šolanja na daljavo bila prisotna, a ne na tak način, da bi se težave pojavljale v manjši meri.
Ključne besede: Romi, romski učenci, romski pomočnik, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1574; Prenosov: 540
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 579; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope. V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike. V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe). V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Ključne besede: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 790; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,18 MB)