| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 994
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in staršev
Tanja Klobasa, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Ključne besede: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 344; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom Storyline
Leonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

5.
Učenje pravil preko lutke
Nika Mežnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Lutka je pripomoček, s katerim pridobimo pozornost otroka, in hkrati posrednik med odraslim in otroki. Njena uporaba je priljubljena, saj omogoča lažjo komunikacijo, z njo dosegamo različne zastavljene cilje, otrokom pa predstavlja tudi zelo veliko motivacijo za sodelovanje. Z vključitvijo lutke v vsakdanjo rutino v vrtcu postane rutina bolj mehka in manj enolična. Otrokom z lutko na lažji način predstavimo določene situacije in probleme, pripomore pa tudi k boljšemu vzdušju v skupini. Komunikacija je proces pretoka informacij in je pomemben element v vzgoji in izobraževanju. Kadar komunicirata otrok in lutka, je komunikacija med njima posebna, saj se otrok prilagaja lutki in je ne želi razočarati. Lutka olajša komunikacijo in omogoči vzgojitelju lažje razumevanje otroka. V praktičnem delu naloge smo preverjali, ali lahko z uporabo lutke vplivamo na upoštevanje pravil pri otrocih. Postavili smo pravila v povezavi z vljudnostnimi izrazi, bontonom za mizo, pozdravljanjem, pospravljanjem, pravili v garderobi in opravičevanjem. Ob koncu praktičnega dela z lutko, ki smo ga izvajali dva tedna, smo opazili napredek otrok pri upoštevanju pravil. Pridobljeni rezultati so pokazali, da je prišlo do izboljšanja rezultatov pri vseh zastavljenih postavkah.
Ključne besede: predšolska vzgoja, lutka, pravila v vrtcu
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (950,59 KB)

6.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

7.
MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Štancer, 2009, diplomsko delo

Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 0

8.
SPREMENJENA VLOGA STARŠEVSTVA V SLOVENSKI POSTMODERNI DRUŽBI
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del začenjamo s splošnim pogledom na družino, s predstavitvijo nekaterih definicij o družini različnih avtorjev, opisom in analizo njenih temeljnih funkcij ter opredelitvijo z vidika različnih klasifikacij glede na njeno vlogo v družbi. Globalni cilj diplomskega dela je analiza družine v času moderne družbe in značilnosti družine v njej ter predstaviti nekatera razmišljanja o krizi družine. Glede na to, da nas je zanimal fenomen starševstva v postmoderni družbi, smo jo opisali in znotraj nje izpostavili nekatere pomembne značilnosti in ključne spremembe vezane na družinsko življenje in vpliv družbenega razvoja nanje. Nadalje smo starševstvo kot osrednji pojem najprej definirali, opisali dejavnike odločanja za starševstvo, dejavnike kvalitetnega starševstva ter samo psihodinamiko le-tega. Posebej smo izpostavili še cilje starševstva, predstavili bistvo odgovornega starševstva ter izpostavili pomen komunikacije za kvalitetnejše družinsko življenje. Glede na strokovne ugotovitve smo izpostavili še ekonomski in pravni vidik starševstva. In ker so starši pomembni člen, ki skupaj z otroki tvori družino, katere ena izmed najpomembnejših nalog je socializacija ter tudi vzgoja, smo dobršen del pozornosti namenili tudi njima. Po analizi pomena socializacije, smo razložili njen potek in opisali njene dejavnike. Tudi pojem vzgoje smo najprej definirali, predstavili njene cilje in naloge. Nato smo opisali vzgojne stile in posledice njihove uporabe pri vzgoji otrok. Ker se danes pogosto zdi, da je otrokom v veliki meri skoraj vse dovoljeno, smo izpostavili še problem razvajenosti otrok v današnji (postmoderni) družbi. Nakazali smo probleme, ki kličejo po dodatnem izobraževanju staršev ter predstavili vsebine in cilje le-tega, prav tako pa našteli organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev. Nato smo predstavili odnos staršev do samega izobraževanja. Ob koncu teoretičnega dela smo opisali še pomen izobraževanja staršev za kvalitetnejši in optimalni razvoj otroka ter znotraj tega nakazali, kakšno naj bi bilo izobraževanje staršev, da bi bilo uspešno ter bi kot tako pripomoglo k učinkovitemu opravljanju starševske vloge. Empirični del pa zajema predstavitev in analizo dobljenih empiričnih podatkov anketiranih staršev s posebnim ozirom na institut starševstva v postmoderni družbi: glavne dimenzije staršev; vzgoje, katere so bili deležni starši; opravljanje starševske vloge v postmoderni družbi ter izobraževanje staršev.
Ključne besede: družina, moderna družba, moderna družina, postmoderna družba, starševstvo, družine v postmoderni družbi, otrok, starši, socializacija, vzgoja, izobraževanje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Ključne besede: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici