| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1057
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 6; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (726,38 KB)

2.
Uporaba slikanice Kakaduji za razvijanje matematičnega znanja v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Maša Markoš, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uporabo slikanice pri snovanju matematičnih dejavnosti za razvijanje matematičnega znanja pri predšolskih otrocih. Najprej smo se v teoretičnem delu diplomskega dela osredotočili na področje matematike v predšolskem obdobju in na uporabo slikanic v predšolskem obdobju, predvsem v povezavi z matematičnim področjem. V praktičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili matematične dejavnosti, ki smo jih zasnovali na slikanici Kakaduji. Dejavnosti smo izvedli v Vrtcu Pobrežje, v enoti Čebelica. Naše vodilo je bilo otrokom skozi kontekst slikanice predstaviti matematične dejavnosti, ki bi jih pritegnile in s katerimi bi lahko razvijali matematično znanje. Naša opažanja smo med izvajanjem dejavnosti beležili s pomočjo opazovalnih listov. Analiza izvedbe matematičnih dejavnosti je pokazala, da je slikanica Kakaduji pri otrocih pritegnila in vzbudila interes za matematične dejavnosti. Kljub nekaj izzivom med matematičnimi dejavnostmi, so otroci ostali motivirani in so zavzeto sodelovali pri matematičnih dejavnostih, osnovanih na slikanici Kakaduji. Otroci so bili uspešni pri večini pripravljenih matematičnih dejavnosti, obenem pa smo ugotovili tudi, da so matematične dejavnosti spodbudile uporabo matematičnega jezika med otroki.
Ključne besede: Slikanica, predšolska vzgoja, matematika, matematične dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Boks in moralna vzgoja : magistrsko delo
Timotej Pučko, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Ključne besede: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

4.
Pomen rehabilitacijske vadbe v preventivi koronarne bolezni srca
Elena Jakomin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja povprečne starosti prebivalstva in napredka medicine so v tehnološko razvitem svetu bolezni srca in ožilja postale najpomembnejši vzrok umrljivosti. Srčna rehabilitacija bolnikom dokazano podaljša in izboljša kakovost življenja ter zmanjša možnost ponovnega miokardnega infarkta in s tem umrljivost v poinfarktnem obdobju. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen rehabilitacijske vadbe, ki se izvaja v koronarnem društvu, kot koristne in vse življenje potrebne rehabilitacije koronarnih bolnikov, vključno z zdravim življenjskim slogom. Metode: V uvodnem delu smo uporabili metodi pregleda in analize literature iz baz Cinahl in MedLine, nato pa še deskriptivno metodo za opis problema in povzetek iz literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo in kot raziskovalni instrument vključili strukturirani vprašalnik odprtega in zaprtega tipa. Rezultati: Iz odgovorov udeležencev rehabilitacijske vadbe v okviru koronarnega društva je razvidno, da kajenje pri vadečih skoraj ni prisotno, alkohol pa uživajo omejeno oziroma v zelo majhnih količinah. Večina anketiranih meni, da se prehranjuje zdravo, saj na njihovem jedilniku prevladujeta zelenjava in sadje. Večina jih tudi meni, da je njihov življenjski slog zdrav. Vadeči koronarni bolniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti, saj jih je večina redno aktivnih trikrat do štirikrat na teden, tretjina pa celo petkrat ali večkrat tedensko. Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali in potrdili, da redna rehabilitacijska vadba vpliva na dvig kakovosti življenja koronarnih bolnikov, njihovo boljše počutje, zdravje in večjo socializiranost, kar je še posebno pomembno pri starejših bolnikih. S povečanjem raznolikosti vadbe pa bi lahko k rehabilitacijski vadbi pritegnili več mlajših koronarnih bolnikov.
Ključne besede: koronarni bolnik, rehabilitacijska vadba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (950,08 KB)

5.
Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšave
Dragica Haramija, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Preizkus preprostega modela menjavanja dneva in noči v vrtcu : diplomsko delo
Karin Bač, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkusili preprost model menjavanja dneva in noči. Naš namen je bil, da otroke na zanimiv, igriv, izviren in ustvarjalen način seznanimo z nekaterimi pojmi s področja astronomije in geologije. Drugi namen je bil izdelati model, ki prikazuje menjavanje dneva in noči ter vrtenje Zemlje, in ga preizkusiti kot učni pripomoček v vrtcu. Načrtovali smo projektne dni, v katerih je sodelovalo 20 otrok, starih od 5 do 6 let. Prvi dan smo z otroki izvedli kviz in individualne intervjuje o predstavljeni vsebini. Druge štiri dni smo otrokom s pomočjo raznovrstnih avtorskih fizičnih modelov in s PowerPoint predstavitvijo s fotografijami in posnetki skušali približati predstavljeno vsebino. Zadnji, šesti dan smo po izvedbi dejavnosti ponovili kviz in individualne intervjuje ter izvedli preizkus s preprostim modelom menjavanja dneva in noči. Tako smo preverili napredek otrok pri razumevanju vrtenja Zemlje. Na podlagi odzivov otrok in primerjave rezultatov pred izvedbo dejavnosti in po njej ugotavljamo, da so otroci pri razumevanju astronomskih pojavov napredovali. Manjši napredek je bil viden pri razumevanju kroženja Zemlje okoli Sonca, večji pri razumevanju vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Izdelani in uporabljeni fizični modeli so otroke najbolj navdušili in spodbudili k sodelovanju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, preizkus preprostega modela, planet Zemlja, menjava dneva in noči
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (14,05 MB)

7.
Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko delo
Nastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Ženski dominikanski samostani na slovenskem v srednjem veku : magistrsko delo
Samanta Mulec, 2023, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava samostanov uboštvenih redov na Slovenskem v srednjem veku, s poudarkom na ženskih dominikanskih samostanih. Samostani in redovi imajo tako na Slovenskem kot drugod po svetu različno zgodovino in dogajanje. Ustanovitev samostanov in njihov razvoj sta tesno povezana s širjenjem in z utrjevanjem katoliške vere; prav tako so imeli pomembno vlogo tudi v kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu, izobraževanju, znanosti itn. Na slovenskem območju so se v srednjem veku naselili vsi pomembnejši samostanski redovi, ki so bili izjemnega pomena tako za sam prostor kot njegovo prebivalstvo. Z razvojem mest in s spremenjenim načinom življenja so se pojavili uboštveni redovi. V tem delu bo izpostavljen dominikanski red, ki se je močno posvečal pridiganju in dušnemu pastirstvu nasploh. Predvsem pa je glavni namen izpostaviti dominikanke, katerih prvenstvena naloga sta bila vzgoja in izobraževanje plemiških deklet. Kljub dosedanji izčrpni literaturi so predvsem zaradi pomembnosti svojega dela še vedno premalo izpostavljene in omenjene.
Ključne besede: Srednji vek, samostani, uboštveni redovi, dominikanci, dominikanke, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (994,74 KB)

9.
MEDGENERACIJSKO UČENJE IN SODELOVANJE V PREDŠOLSKI VZGOJI
Marjana Šnajder, 2016, diplomsko delo

Opis: Medgeneracijsko učenje zajema vse načine učenja med različnimi generacijami, ki lahko potekajo na formalen in neformalen način in sta zasnovana na prepričanju, da lahko organizirane dejavnosti povežejo mlajše in starejše generacije. Velik pomen medgeneracijskemu sodelovanju v razvoju predšolskih otrok namenjajo postmodernistični koncepti predšolske vzgoje, ki poudarjajo pomen sodelovanja vrtca z okoljem. Življenje in delo vrtca se prepletata z družinskim in širšim okoljem. V empiričnem delu je raziskano, kakšno je medgeneracijsko sodelovanje in učenje v slovenskih vrtcih, kako pogosto se izvaja, kateri vrtci ga najpogosteje izvajajo in kakšni so učinki na motivacijo za učenje otrok in na razvoj socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 90 strokovnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Raziskava je potrdila, da medgeneracijske dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovne delavke z višjo in visoko izobrazbo, pogosteje so to pomočnice vzgojiteljic kot vzgojiteljice v starostni skupini od 36 do 40 let. Najpogosteje se medgeneracijske dejavnosti izvajajo v primestnih vrtcih. Dejavnosti se v večini vrtcev izvajajo nekajkrat letno v obliki prireditev, delavnic, lutkovnih predstav. Rezultati kažejo, da medgeneracijske dejavnosti in aktivnosti izboljšajo razvoj socialnih veščin in motivacijo za učenje v 1. in 2. starostnem obdobju. Strokovni delavci ocenjujejo, da medgeneracijske dejavnosti spodbujajo razvoj socialnih veščin in predstavljajo močno orodje pri povečanju motivacije za učenje. Otroci pri medgeneracijskih dejavnosti kažejo kompleksnejša čustva, razvijajo svoj odnos do starejše generacije in se učijo izražanja skupaj z njimi. Rezultati so pokazali, da ima medgeneracijsko sodelovanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in bi ga bilo smiselno večkrat vključiti v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
Ključne besede: medgeneracijsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje, motivacija, učenje, socialni odnosi, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogom
Doroteja Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga.
Ključne besede: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 1.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici