| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava pokojninskega sistema Slovenije in Avstrije
Sanja Kosi, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali pokojninski sistem Slovenije s pokojninskim sistemom Avstrije. Predstavili smo demografske spremembe v obeh državah in spreminjanje števila prebivalcev nekoč, danes in pričakovano v prihodnje. Te strukture so nam pokazale, da se prebivalstvo stara, kar bo v prihodnje povzročilo veliko problemov, sploh na področju pokojnin. V prihodnjih letih bo torej prisoten porast starejšega prebivalstva, sedanje »baby-boom« generacije. Zaradi staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe bodo izdatki za pokojnine vedno večji, zato si vse države prizadevajo za vzdržnost pokojninskega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Dolgoročne projekcije izdatkov, povezanih s staranjem, kažejo, da se bodo v prihodnje javni izdatki povečevali. Podrobno so predstavljeni trije pokojninski stebri in tipi pokojnin pri nas in v sosednji državi. Zaradi upadanja števila delovno aktivnih bodo države morale pristopiti k takšnim reformam, ki bodo izboljšale zaposlitvene možnosti starejših.
Ključne besede: pokojninski izdatki, vzdržnost pokojninskega sistema, pokojninski sistem, staranje prebivalstva
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 416; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (584,05 KB)

2.
POKOJNINSKA REFORMA V REPUBLIKI SLOVENIJI V POVEZAVI Z DVIGOM STAROSTNE MEJE
Rok Lujanac, 2011, diplomsko delo

Opis: S staranjem prebivalstva, nizko nataliteto ter podaljševanjem življenjske dobe se srečujemo tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi. Te spremembe povzročajo nekontrolirano naraščanje stroškov javnega pokojninskega zavarovanja, ki silijo države k reformiranju obstoječih sistemov in Slovenija ni nobena izjema. Med pomembnejše vzroke za nastalo situacijo štejemo demografske spremembe, visoko brezposelnost, previsoko raven pravic in predčasno upokojevanje. Vse to je pripeljalo do preobremenjenosti pokojninskih sistemov, saj se postopoma znižujejo prilivi in povečujejo izdatki pokojninske blagajne. Skrb zbujajoče so napovedi, da se bo do leta 2025 število oseb, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno izenačilo s številom oseb, ki so upravičeni do izplačil. To posledično pomeni, da se bodo pokojnine, katere bomo prejemali iz obveznega pokojninskega sistema, ki temelji na sistemu medgeneracijske solidarnosti, znižale na raven, ki bo zadostovala zgolj za nujne življenjske potrebe. Vse bolj bodo pomembni drugi viri dohodka, ki ne bodo izhajali iz sistema, ki se financira po dokladnem načinu. V Sloveniji je bila zadnja reforma, ki je prinesla določene spremembe, izvedena leta 2000. Kot v večini držav so tudi pri nas uvedli tristebrni sistem, ki nam v drugem in tretjem stebru omogoča varčevanje po naložbenem principu. Premajhna informiranost oseb o problemu preobremenjenosti pokojninske blagajne, reševanje te problematike odmika v prihodnost, ko bodo vedno bolj pomembni prihodki iz drugega in tretjega stebra. Vse te težave prav tako bremenijo našo državo, saj reforma iz leta 2000 ne more več zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema. Zaradi tega razloga je slovenska vlada pripravila modernizacijo obstoječega sistema in nadaljnje preoblikovanje pokojninskega sistema. Ne glede na to, da je predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu doživel bojkot slovenske javnosti, je dejstvo, da bo potrebno že danes nekaj storiti za to, da bi lahko v prihodnosti zagotovili socialno varnost in vzdržnost javnih financ. Poleg veljavnega pokojninskega sistema v Sloveniji, sem v pričujočem diplomskem delu predstavil še evropske pokojninske sisteme, ki delujejo v Nemčiji, Veliki Britaniji ter na Švedskem.
Ključne besede: Medgeneracijska solidarnost, tristebrni sistem, vzdržnost pokojninskega sistema, modernizacija ter reforma obstoječega sistema.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 2578; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (646,32 KB)

3.
REFORME POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE OD LETA 1985 DO DANES
Andreja Hladen, 2009, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi so bili v številnih državah po Evropi po koncu druge svetovne vojne zasnovani na sistemu medgeneracijske pogodbe. V takratnih demografskih in gospodarskih razmerah so delovali brez večjih težav. V današnjih, bistveno spremenjenih, predvsem demografskih razmerah, visoki brezposelnosti, nizki rodnosti ter podaljšani življenjski dobi, pa se pokojninski sistemi soočajo z veliko obremenjenostjo pokojninskih izdatkov in posledično z močnimi pritiski na vzdržnost javnih financ. Države članice Evropske unije, katerih pokojninski sistem temelji na pay-as-you-go načinu financiranja, se v veliki meri pripravljajo na uvedbo korenitih sprememb v obstoječih pokojninskih sistemih s ciljem zagotoviti zaščito pred socialno izključenostjo, ohraniti solidarnost in konsolidirati javne finance. Švedski, ki na področju pokojninskega sistema velja za vzoren primer, je z reformo že uspelo doseči omenjene cilje. Slovenija, katere pokojninski sistem je zabredel v hude težave in če do sprememb v obstoječem sistemu ne bi prišlo bi lahko vodil tudi v kolaps, pripravlja modernizacijo pokojninskega sistema in se pri tem zgleduje po švedskem modelu.
Ključne besede: reforme pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, medgeneracijska pogodba, demografski trendi, vzdržnost javnih financ, pokojninski sistem na Švedskem, pokojninski sistem v Nemčiji, modernizacija slovenskega pokojninskega sistema
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1672; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (613,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici