Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nestanovitnost dežja pojasnjuje neenakomerno porazdelitev količine vodnih virov skozi vse leto. Z gradnjo jezov in akumulacijskih jezer želimo izravnati to ne enakomerno porazdelitev vodnih virov in s tem povečati zagotovljenost vode. Akumulacijska jezera se najpogosteje izkoriščajo kot skladišča pitne vode ali shrambo hidroelektrične energije. Takšen jez ne predstavlja ovire le vodi v reki ampak tudi sedimentu, ki ga reka prenaša dol vodno. Sediment se začne kopičiti v rezervoarju in s časom zniža kapaciteto shranjene vode v rezervoarju in s tem škodi glavni vlogi rezervoarja; shranjevanju vode. Sedimentacija je glavni problem vzdrževanja akumulacijskih jezer saj ga je treba redno odstranjevati. Odstranjevanje sedimenta iz akumulacijskega jezera ni enostavno, razmisliti moramo o tem kje ga bomo odstranili, v kolikšni količini (vsega ali le delno) in v kakšnih časovnih razmakih je odstranjevanje najbolj ekonomično. Diplomska naloga se navezuje na sedimentacijo v akumulacijskem jezeru Melje. Z izdelavo hidravličnega modela v programski opremi HEC-RAS ugotavljamo vpliv usedlin na tok v reki Dravi in oblikujemo smernice za odstranjevanja sedimenta v rezervoarju. Simulacije so pokazale, da se na tem območji najbolj splača prečrpavanje sedimenta v kanal. Potrebno bo dodatna študija za potrditev sklepa.
Ključne besede: prenos sedimenta, HEC-RAS, oblikovanje podatkov, 2D modeliranje toka, vzdrževanje akumulacijskega jezera
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (6,79 MB)

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo raziskovalni problem avtomatizacije prepoznavanja namenov sprememb programskih rešitev, izvedenih v fazi vzdrževanja. Klasifikacija programskih sprememb glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja, ki odraža specifične namene sprememb, omogoča učinkovitejšo analizo in načrtovanje vzdrževanja, podpira delovne procese in naloge razvijalcev ter se pogosto uporablja v raziskavah programskega inženirstva za proučevanje sprememb in evolucije rešitev. S ciljem ugotavljanja raziskovalnih vrzeli smo s sistematičnim pregledom literature proučili obstoječe pristope h klasifikaciji sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Za naslovitev teh vrzeli smo s študijo sistematičnega mapiranja pregledali pristope vektorizacije sprememb programske kode z učenjem predstavitev na podlagi izvorne kode, ki se v obstoječi literaturi uporabljajo za naslavljanje različnih izzivov programskega inženirstva. Na podlagi ugotovitev smo razvili in predlagali novo metodo kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode, ki omogoča ekstrakcijo semantičnih značilk sprememb izvorne kode med dvema različicama programske rešitve ob upoštevanju konteksta sprememb. Predlagana metoda predstavi spremembo programske rešitve kot množico podrobnih sorodnih sprememb programske kode, temelječih na predstavitvah zaznanih razlik v izvorni kodi na osnovi žetonov. Za ekstrakcijo semantičnih vložitev sorodnih sprememb metoda uporablja strojno učenje s prenosom znanja iz izbranega prednaučenega jezikovnega modela programske kode iz družine modelov BERT, kot so CodeBERT, UniXcoder in StarEncoder, ki je bil predhodno dodatno prilagojen ciljni nalogi s paradigmama samonadzorovanega in nadzorovanega učenja. Pridobljene vektorske vložitve podrobnih sorodnih sprememb so nato združene v enotno semantično vektorsko predstavitev spremembe programske rešitve. Za klasifikacijo sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja smo na označeni podatkovni množici izgradili modele strojnega učenja, pri čemer smo za ekstrakcijo značilk uporabili predlagano metodo ter referenčne in obstoječe metode predstavitve sprememb rešitev. Z nadzorovanim eksperimentom, študijo ablacije in primerjalno študijo smo proučili vpliv različnih parametrov predlagane metode predstavitve sprememb na uspešnost klasifikacije, primerjali uspešnost klasifikacije ob uporabi predlagane metode v primerjavi z uporabo referenčnih in obstoječih metod predstavitve sprememb ter ovrednotili uspešnost multimodalnih modelov strojnega učenja, temelječih na nadgradnji obstoječih metod predstavitve sprememb s predlagano metodo z združevanjem modalnosti naravnega jezika in programske kode. Empirične rezultate smo statistično analizirali s pomočjo frekventistične in Bayesove statistike. Izsledki raziskav potrjujejo izhodiščno tezo, da je z uporabo nove metode mogoče izgraditi modele strojnega učenja, ki uspešno klasificirajo spremembe programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Osrednje ugotovitve doktorske disertacije so naslednje: vektorske predstavitve sprememb programske kode na osnovi predlagane metode dosegajo primerljivo ali višjo uspešnost pri klasifikaciji v primerjavi s predstavitvami na osnovi referenčnih in obstoječih metod; zmanjšanje dimenzionalnosti kontekstno odvisnih vektorskih predstavitev sprememb omogoča zmanjšanje števila dimenzij brez negativnega vpliva na uspešnost klasifikacije; multimodalni klasifikacijski modeli dosegajo višjo uspešnost klasifikacije v primerjavi z unimodalnimi modeli.
Ključne besede: vzdrževanje programske opreme, spremembe programskih rešitev, rudarjenje repozitorijev programskih rešitev, strojno učenje, klasifikacija, nevronski jezikovni modeli programske kode, vektorske predstavitve, vektorska vložitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (5,56 MB)

Opis: V magistrskem delu bomo opisali sistem napovednega vzdrževanja, ki smo ga ustvarili v povezavi s podjetjem Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o. V prvem delu se bomo spoznali z uporabljeno strojno opremo ter jo ustrezno povezali. V nadaljevanju bo sledila konfiguracija posameznih komponent v programskih okoljih SOPAS ET in TIA Portal, dodali bomo tudi program za pošiljanje sporočil o napakah. Vzpostavili bomo komunikacijo med PLK in Raspberry Pi s pomočjo MQTT-protokola. Sledila bo konfiguracija Raspberry Pi mikroračunalnika in obdelava prejetih sporočil. V zadnjem delu bomo ustvarili SKADA-sistem za javljanje napak. V zaključku dela bomo izvedli še preverjanje delovanja celotnega sistema.
Ključne besede: Avtomatizacija, okvara, napovedno vzdrževanje, PLK, Raspberry Pi, SKADA
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (7,05 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je celovit pregled obstoječih metod za analizo kablov oziroma kabelske izolacije. Delo zajema pregled električnih, mehanskih in kemijskih lastnosti ter merilnih metod za določanje njihovih parametrov. Analize temeljijo na fizikalnih osnovah, s pomočjo katerih lahko določamo stanje kabelske izolacije. Za lažjo analizo je treba temeljito poznati materiale, njihove lastnosti in sestavo. S pomočjo fizikalnih lastnosti in merilnih rezultatov pa lahko oblikujemo tudi matematične modele, ki opisujejo staranje materialov ob prisotnosti posameznih vplivov. Cilj dela je zasnova podlage za oblikovanje merilne metode z rentgensko spektralno analizo. Metodologija temelji na predpostavki, da se s staranjem materiala na površju zmanjšuje oziroma povečuje prisotnost posameznih elementov. Tako lahko s pomočjo standardnega testa indenter modula določamo referenčne točke, na katerih se izvede rentgenska spektralna analiza. Z vzorčenjem teh točk različno degradiranih kablov pa lahko vzpostavimo merila sprejemljivosti kabelske izolacije.
Ključne besede: staranje kablov, polimerna električna izolacija, rentgenska fluorescenčna spektrometrija, preventivno vzdrževanje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 339; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: Podjetje Megales se ukvarja s sečnjo, prevozi, nakupom in prodajo hlodovine in lesnih sekancev. Raznovrstnost voznega parka in drugih delovnih strojev jim omogoča kar se da optimalno izvajanje dejavnosti. Področje transportne logistike zajema dnevno usklajevanje potreb po tovornih vozilih z odkupovalci lesa na terenu in razporejanje priklopnikov v skladu s pogodbami o nakupu in prodaji lesa. Pri načrtovanju transportnih logističnih procesov smo zaznali preveč praznih kilometrov, ki nastanejo, ko se tovorna vozila prazna vračajo nazaj na mesto natovarjanja, zato bomo podali ideje za povečanje števila polnih povratnih voženj. Ker so gozdarske prikolice specifične, je zagotavljanje povratnih voženj marsikdaj oteženo. Opisali bomo tudi rešitve, kako s poenotenjem voznega parka zmanjšati stroške vzdrževanja. Predlagali bomo sistem menjave prikolic in posledično zmanjšanje nepotrebnega prelaganja hlodovine. Na ta način bi privarčevali pri porabi goriva in številu ur, ki jih opravijo vozniki tovornih vozil v podjetju. Preučili bomo prednosti zaposlitve mehanika in izračunali prihranek pri stroških za vzdrževanje voznega parka.
Ključne besede: transportni procesi, prazne vožnje, prelaganje hlodovine, poenotenje voznega parka, zmanjšanje stroškov za vzdrževanje voznega parka
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 323; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,44 MB)