| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnosi z vlagatelji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Krapež, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: družba za upravljanje, vzajemni sklad, odnosi s finančnimi javnostmi
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1707; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (545,06 KB)

2.
Vzajemni skladi Zavarovalnice Triglav : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ranko Babić, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: vzajemni sklad, portfelj, vlagatelj
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2812; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (371,45 KB)

3.
4.
INFORMACIJSKA PODPORA INVESTICIJSKIM IN INDEKSNIM SKLADOM V UPRAVLJANJU DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Biserka Fekonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU) mora v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje zagotavljati popolno evidenco imetnikov in vseh njihovih transakcij v skladih, ki jih upravlja. Za »klasične« vzajemne sklade, katerih investicijski kuponi niso uvrščeni s trgovanjem na Ljubljansko borzo, družba za upravljanje s primerno informacijsko podporo zagotavlja popolni pregled imetnikov investicijskih kuponov in njihovih transakcij, s tem pa tudi nad stanjem investicijskih kuponov v skladu. Pri skladih (ETF-exchange traded fund), ki kotirajo na borzi, se transakcije odvijajo na primarnem in sekundarnem trgu. Oblikujeta se dve vrednosti enote premoženja: »knjigovodska«, ki odraža stanje portfelja sklada in »tržna«, ki se oblikuje na borzi v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Posledica primarnega trgovanja (prodaje oz. odkupa) je sprememba števila izdanih investicijskih kuponov, število le-teh lahko narašča ali se zmanjšuje glede na število prodanih oz. odkupljenih investicijskih kuponov. Slednje tako vpliva na spremembo v velikosti kapitala sklada. Nakup oziroma prodaja kuponov se vrši po knjigovodski vrednosti enote premoženja (v nadaljevanju VEP), ki jo izračunava DZU. Posledica sekundarnega trgovanja je sprememba imetništva investicijskih kuponov, ki se evidentira v centralnem registru Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju KDD), število investicijskih kuponov pa ostane nespremenjeno. Trgovanje z investicijskimi kuponi ETF preko borze torej nima vpliva na velikost kapitala. Pri tem se zamenja lastnik investicijskih kuponov, sklad pa ne pridobi novega kapitala. Vlagatelji lahko investicijske kupone kupujejo ali prodajajo na borzi po tržni ceni. Pri tem se jim ne obračunajo stroški vstopnih ali izstopnih provizij temveč jih bremenijo le stroški borznega posredovanja. Družba za upravljanje je za ETF sklade dolžna voditi evidenco transakcij vlagatelja samo na primarnem trgu, hkrati pa zagotoviti, da je dnevno končno število investicijskih kuponov takega sklada usklajeno po obeh evidencah, v računalniški aplikaciji, ki podpira »pasivo« in v registru KDD. KDD je za vsak ETF sklad, ki ga upravlja Probanka upravljanje, odprla t.i. plavajoči račun, preko katerega potekajo prenosi investicijskih kuponov s trgovalnih računov vlagateljev na račun sklada v primeru prodaje in obratno v primeru nakupa investicijskih kuponov. Pregled dnevnih transakcij na plavajočem računu sklada omogoča vpogled v sistem KDD in njihovo aplikacijo Klient CRVP, s katerega DZU dnevno izpisuje promet po skladih in delniško knjigo sklada. Na osnovi teh izpisov se izračuna stanje investicijskih kuponov v obtoku po evidenci KDD, to pa mora ustrezati stanju v računalniški aplikaciji Moj denar, ki nudi informacijsko podporo v družbi za upravljanje. V pravilih upravljanja sklada je posebej predpisan postopek za izvršitev obračuna izplačila oz. vplačila investicijskih kuponov na primarnem trgu. Ker je največ transakcij na primarnem trgu prodaj investicijskih kuponov sklada ETF, sem v svoji diplomski nalogi na primeru Globalnega naložbenega sklada predstavila postopek izplačila investicijskih skladov, dnevno kontrolo stanja investicijskih kuponov sklada v obtoku in na plavajočem računu sklada. V svoji diplomski nalogi sem nakazala možne rešitve oziroma poenostavitve pri vodenju dnevnega stanja kuponov v skladu, saj je od tega odvisna izračunana vrednost enote premoženja sklada. Informacijska podpora procesom obračunavanja vplačil in izplačil mora omogočati čim več avtomatizma (uvoz podatkov, kjer za to obstaja možnost), saj se s tem zmanjša možnost napake zaradi »človeškega faktorja«. Vsak sklad ima svoja pravila upravljanja, v katerih so določeni parametri, ki jih mora aplikacija podpirati. V okviru podskladov Krovnega sklada Probanka (KSP) je več vrst kuponov oziroma varčevalnih načrtov s posebnostmi glede vstopnih in izstopnih stroškov, pri vplačilih v podsklade KSP in sklade ETF veljajo različne presečne ure glede p
Ključne besede: družba za upravljanje, vzajemni sklad, vzajemni sklad, ki kotira na borzi, investicijski kupon, stanje investicijskih kuponov v skladu, plavajoči račun sklada, delniška knjiga sklada, informacijska podpora, računalniška aplikacija, popolna evidenca vlagateljev, evidenca transakcij, vrednost enote premoženj
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 1828; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 2013; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (960,93 KB)

6.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Ključne besede: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1528; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (930,55 KB)

7.
VARČEVANJE - BANKA OZIROMA VZAJEMNI SKLAD
Nataša Gjura, 2010, diplomsko delo

Opis: Da je varčevanje nujno, nas strokovnjaki vsak dan opozarjajo. Informacije, da se pokojnine nižajo, da se inflacija iz dneva v dan veča in da se plače realno ne višajo, so skoraj dnevno na programu oz. v časopisju. Prav toliko prispevkov je pa tudi o tem, kako varčevati in kje varčevati. Kot navaja definicija, je varčevanje odpovedovanje porabi v danem trenutku. Bančna definicija varčevanja govori o prestavitvi porabe v kasnejše obdobje. To oceni vsak posameznik na podlagi trenutnega socialnega položaja in načrtov za prihodnost. Pri varčevanju sta torej pomembni disciplina in vztrajnost. Oblik varčevanja je ogromno. Tekoče se pojavljajo nove oblike na trgu. Vsaka oblika ima svoje prednosti in slabosti in vsako posebej je treba proučiti in ugotoviti primernost za posameznega varčevalca. Odločitev o obliki varčevanja je odvisna od posameznikovih želja, dohodka, starosti in izdatkov. Varčevanje v banki je varna naložba, ni pa preveč donosna. Varčevanje v vzajemnem skladu je na dolgi rok donosna, dokaj varna in likvidna naložba. Seveda pa je tveganje za izgubo prihrankov pri tovrstni naložbi večje. Pomembno je seveda, da čim prej začnemo varčevati, saj je čas pomemben dejavnik donosnosti naložbe.
Ključne besede: Varčevanje, banka, vzajemni sklad, varčevalec, naložba.
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1714; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (764,03 KB)

8.
PRILAGAJANJE SLOVENSKIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE EVROPSKEMU TRGU KAPITALA - PRIMER KBM INFOND DZU D.O.O.
Andrej Prebil, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo skušali predstaviti stanje slovenskih DZU. Predstavili smo osnovne smernice EU za prilagoditev slovenske zakonodaje in kako je spremenjena slovenska zakonodaja vplivala na poslovanje slovenskih DZU. Opravili smo podrobno analizo slovenskih DZU, in sicer, kaj upravljajo, kako so sestavljeni portfelji in kakšni so tržni deleži. Kot vzorčni primer smo predstavili KBM Infond DZU. Podrobno smo opredelili VS, ki jih upravljajo, in sicer naložbeno politiko, sestavo portfeljev in donose v obdobju od leta 2002-2009. V intervjuju z vodstvom KBM Infond DZU smo se seznanili z vplivi spremenjene zakonodaje, s tem, kako se spopadajo s konkurenco in kaj načrtujejo v prihodnosti. Skozi analizo strukture produktov KBM Infond DZU smo prišli do določenih predlogov za izboljšanje ponudbe in poslovanja.
Ključne besede: DZU - Družba za upravljanje, PID - Pooblaščena investicijska družba, ID - Investicijska družba, IS - Investicijski sklad, VS - Vzajemni sklad, ZISDU-1 - Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, UCITS - ang. Undertakings for Collective Investment in Transferable Securites, MiFID - ang. Markets in Financial Directive, KNPVPVP - Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ATVP - Agencija za trg z vrednostnimi papirji…
Objavljeno: 31.08.2010; Ogledov: 1740; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (295,87 KB)

9.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, diplomsko delo

Opis: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Ključne besede: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1265; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (365,65 KB)

10.
IZBIRA NAJUSTREZNEJŠIH ALTERNATIV ZA OBLIKOVANJE NALOŽBENEGA PORTFELJA Z ODLOČANJEM PO VEČ KRITERIJIH HKRATIH
Patricija Skerbiš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja individualno raziskavo s pomočjo odločanja po več kriterijih hkrati o izbiri ustreznih alternativ za oblikovanje osebnega naložbenega portfelja. Namen naloge je ugotoviti, katere alternative naj racionalna oseba, katere cilj je povečati donosnost privarčevanih sredstev, vključi v svoj portfelj. Končni rezultat je odvisen od ciljev, ki jih želi odločevalec doseči, od nagnjenosti k tveganju ter razpoložljivega dohodka. V teoretičnem delu naloge, ki je osnova za izvedbo praktičnega dela, smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati in bistvene lastnosti posameznih alternativ, na katere mora biti odločevalec pozoren, v empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo računalniškega programa Web-HIPRE, ki omogoča reševanje problemov po več kriterijih hkrati, zastavljeni problem rešili. Ker vsem izbranim alternativam nismo mogli določiti enakih kriterijev in podkriterijev, ampak veljajo za vsako skupino alternativ drugačni kriteriji, smo proces odločanja ponovili za vsako skupino alternativ posebej. Z programom Web-HIPRE smo za vsako skupino alternativ strukturirali odločitveni problem v obliki drevesa odločanja, nato smo opravili merjenje vrednosti alternativ z intervalsko skalo ter določili uteži kriterijem in preference do alternativ, ter izračunali agregirane vrednosti alternativ. Na koncu smo opravili še analizo občutljivosti. Ko smo za vse skupine alternativ opravili analizo, smo izmed vsake skupine alternativ izbrali najboljšo alternativo in prišli do sklepa, da je glede na izrečene sodbe odločevalca o pomembnosti kriterijev, naložbeni portfelj sestavljen iz dolgoročnega vezanega depozita pri Novi ljubljanski banki, obveznice, ki ga je izdalo podjetje KD Group, delnice farmacevtskega podjetja Krka in delniškega vzajemnega sklada Infond Bric.
Ključne besede: Analiza odločanja, večkriterijsko odločanje, kriterij, atribut, alternative, agregirana vrednost, analiza občutljivosti, Web-HIPRE, naložbeni portfelj, dolgoročni vezani depozit, obveznica, delnica, vzajemni sklad
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1729; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici