| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovni tabu in vulgarizmi : magistrsko delo
Tjaša Gerčar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Ključne besede: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1101; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
GOVOR ELIZE DOOLITTLE V ANGLEŠKI (PYGMALION) IN SLOVENSKI (PIGMALION) KNJIŽNI PREDLOGI TER GLEDALIŠKI UPRIZORITVI
Lucija Filič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Govor Elize Doolittle v angleški (Pygmalion) in slovenski (Pigmalion) knjižni predlogi ter gledališki uprizoritvi se osredotoča predvsem na analizo narečnega v govoru prodajalke rož – Elize Doolittle. Namen dela je ugotoviti, katera narečja se pojavljajo v knjižnih predlogah Pigmaliona ter ju primerjati z gledališkima predstavama, z narečnega in socialnozvrstnega vidika. Najprej smo predstavili avtorja, Georga Bernarda Shawa, ter njegovo delo Pigmalion. Na podlagi transkripcij Elizinega govora v knjižnih predlogah smo skušali predstaviti značilnosti narečnega. V delu so predstavljene štajerska, gorenjska, koroška in dolenjska narečna skupina, podrobneje pa ponkovski govor ter Cockney. V nadaljevanju smo poskušali odkriti, ali je v gledaliških adaptacijah prišlo do sprememb pri izbiri rabe socialnih zvrsti jezika, ter odkriti vzroke. V veliko pomoč pri analizi Elizinega govora je bila igralka Tanja Ribič, ki je leta 1999 v predstavi Pigmalion upodobila Elizo. Po predstavitvi igralskih zasedb, MGL (Mestnega gledališča ljubljanskega) in The Thrift Store Players, smo se posvetili primerjavi narečnega v knjižnih predlogah in gledaliških uprizoritvah. Prav tako smo želeli raziskati, ali se v Elizinem govoru pojavlja sleng z vulgarizmi, ter primerjati število slengizmov v obeh jezikih.
Ključne besede: Pigmalion, Eliza Doolittle, George Bernard Shaw, ponkovski govor, Cockney, Tanja Ribič, vulgarizmi.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2455; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici