Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga raziskuje problematiko medijske svobode v EU ter strateških tožb proti novinarjem. Medijska svoboda je trenutno v EU izredno aktualna tema. Nad mediji se vršijo pritiski, ki pomenijo omejevanje medijske svobode. Ker medijska svoboda predstavlja človekovo pravico in temeljno svoboščino, kot tudi steber demokratičnih sistemov, ima EU obveznost, da jo zagotavlja. Gre namreč za vrednoto, ki je skupna vsem državam članicam EU in njihovim državljanom. Tudi države kandidatke, ki želijo postati članice EU, morajo spoštovati medijsko svobodo. Medijska svoboda tako predstavlja politični pogoj v okviru procesa širitve EU, na kar EU države kandidatke opozarja v pristopnih poročilih. V magistrski nalogi je kot eden izmed načinov omejevanja medijske svobode obravnavana tema SLAPP tožb. Pojem SLAPP tožbe se je razvil v ZDA, trenutno pa je fenomen aktualna problematika v EU. Za razvoj ustreznih mehanizmov za zaščito medijske svobode pred SLAPP tožbami je potrebna prepoznava njenih tipičnih lastnosti in ciljev, ki jih zasleduje. Ker je načeloma temeljni cilj SLAPP tožbe uporaba sodnega postopka za utišanje kritičnih glasov, je nujna določitev jasne ločnice med legitimnim pravnim postopkom in postopkom s SLAPP tožbo. Na podlagi obravnavanja tematike medijske svobode v EU in SLAPP tožb zaključujem, da je EU probleme medijske svobode prepoznala. Posledično je v zadnjem času EU sprejela vrsto aktov, katerih cilj je zaščita pravice do svobode medijev ter s tem ohraniti demokracijo. Pomembna akta, ki jih je sprejela EU, sta predvsem Akcijski načrt za evropsko demokracijo in Resolucija. V okviru Akcijskega načrta za evropsko demokracijo je Komisija predstavila Predlog Direktive. Zakonodajni predlog teži k zaščiti novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami. Prav tako je Komisija predstavila Priporočilo o zaščiti novinarjev. V prihodnosti EU predvideva sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Na podlagi Predloga Direktive bo sprejet zakonodajni akt, namenjen varstvu pred zlorabljenimi sodnimi postopki. S sprejemanjem ukrepov za zaščito medijske svobode na ravni EU so tudi države članice primorane sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni. Medijska svoboda kot politični cilj postaja torej vse bolj pravno opredeljen koncept v EU.
Ključne besede: pravo EU, temeljne človekove pravice, medijska svoboda, pogoj za vstop države kandidatke v EU, ukrepi EU, SLAPP tožbe
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 203
Celotno besedilo (749,89 KB)

Opis: Da lahko policija svoje naloge po pričakovanju družbe opravlja kar se da učinkovito, potrebuje policist potrebna policijska pooblastila. Policiji so pooblastila dana kot orodje za to, da lahko z njimi uspešno in učinkovito opravlja z zakoni in podzakonskimi predpisi določene naloge. Vstop v tuje stanovanje in druge prostore ima slovenska policija natančno opredeljena v različnih zakonih, saj je stanovanje prostor, kjer posameznik upravičeno pričakuje zasebnost. Cilj diplomske naloge je s pomočjo literature podrobneje opisati vstop v tuje stanovanje po obstoječi zakonodaji v Republiki Sloveniji. S pomočjo literature smo pojasnili, kakšne so bistvene razlike med hišno preiskavo in vstopom v tuje stanovanje. Ugotovili smo, da nobene hišne preiskave ne moremo opraviti, ne da bi pred tem vstopili v tuje stanovanje ali prostore, bistvena razlika pa se nahaja v »intenzivnosti« pregleda prostora. S pomočjo statističnih podatkov policije za leto 2019 smo med seboj primerjali, koliko vstopov na podlagi hišne preiskave na 100.000 prebivalcev je opravila določena policijska uprava. S preučitvijo statističnih podatkov policije smo naredili graf, ki prikazuje število vstopov v tuje stanovanje na podlagi hišne preiskave za obdobje desetih let (2010–2019). Graf prikazuje, da so številke skozi leta približno enake. Med seboj smo primerjali zakonodajo na področju vstopa v tuje stanovanje in druge prostore med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, kjer smo ugotovili, da je zakonodaja na tem področju zelo podobna.
Ključne besede: diplomske naloge, vstop v tuje stanovanje, policija, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2021; Ogledov: 1109; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1021,74 KB)

Opis: V diplomskem delu smo za razumevanje celotne vsebine najprej predstavili Specialno enoto policije Republike Slovenije in vlogo njenih pripadnikov v visoko tveganih kriznih situacijah. Opisali smo razgibano zgodovino in zanimiv razvoj specialne enote, njeno strukturo in naloge, povezane z visoko stopnjo tveganja za zdravje in življenja ljudi. Pri tem smo podrobneje predstavili njene pripadnike, ki delujejo znotraj specialističnega področja nasilnih vstopov v objekte v izjemnih okoliščinah, t. i. vdiralce. Razložili smo njihov pojav in nadaljnji razmah v specialni enoti ter njihovo delo ter vznemirljive naloge. Ob tem smo ugotavljali, ali se vdiralci pri svojem zelo zahtevnem delu pogosto srečujejo s kriznimi situacijami, katerih učinkovita razrešitev zahteva izvrstno psihološko pripravo. V nadaljevanju smo nazorno predstavili nastanek mednarodnega združenja ATLAS, katerega aktivna članica je tudi Specialna enota policije Republike Slovenije, in njegov živahen razvoj do danes. ATLAS sestavlja 38 protiterorističnih policijskih enot iz držav članic Evropske unije in nekaterih držav izven nje, ki delujejo na nacionalni ravni posamezne dežele. Obrazložili smo njegovo zakonsko podlago in pravne vire ter globalno poslanstvo in strateške cilje. Na kratko smo predstavili enega izmed njegovih strateških forumov, tj. forum Vstop, ki je bistven za področje nasilnega vdiranja, predvsem njegovo umestitev v strukturi ATLASA, kot tudi poenotenje skupnih standardov. Pri tem smo ugotavljali, kateri so mehanizmi za uspešno mednarodno sodelovanje specialne enote v okviru združenja ATLAS, s tem pa tudi koristi in dolžnosti za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji. Podrobneje smo opisali področje psihološke priprave vdiralcev, ki je zelo pomemben element za uspešno izvajanje najzahtevnejših varnostnih nalog. Identificirali in opisali smo določene zunanje ter notranje psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na vdiralce, in jih primerno podkrepili z znanimi dejstvi. Hkrati smo izpostavili metode za njihovo prepoznavo in pripravo ter jih ustrezno razčlenili in eksaktno ponazorili. Ob zaključku dela pa smo izrazili zanesljiv pomen psihološke pomoči in učinkovito vlogo podpore vsem vdiralcem. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da so vdiralci zelo izpostavljen člen v borbeni skupini, ki se pri nasilnem vdiranju v izjemnih okoliščinah vedno znova soočajo z izredno zahtevnimi situacijami, ki predstavljajo nenehno izpostavljenost visoki stopnji stresa. Psihološka pripravljenost vdiralcev mora zato biti na vrhunski ravni, s čimer se zagotavlja tudi njihovo zdravstveno stanje in kakovostno življenje po opravljenem delu v specialni enoti.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropska unija, mednarodno sodelovanje, združenje ATLAS, policija, specialna enota, operativno delo, forum, vstop, vdiralci, psihološki dejavniki, stres
Objavljeno v DKUM: 11.06.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: V današnjem poslovnem svetu je za podjetje zelo pomembno, če ne celo nujno, da se posvečajo globalnim trgom. Če podjetnik želi, da njegovo podjetje raste in se razvija, mora razmišljati o globalizaciji oziroma o širjenju poslovanja izven meja svoje države, za kar pa lahko uporabi enega od številnih možnih načinov vstopa na tuj trg. Ker se ti načini med seboj razlikujejo, mora poznati vse značilnosti, omejitve ter prednosti in slabosti posameznih načinov, saj se lahko le tako odloči, s katerim načinom vstopa na tuj trg lahko uspe in izvede svojo načrtovano rast. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo predstavili ter opisali možne načine vstopov na tuj trg. Podjetnik mora pred odločitvijo o vstopu na tuj trg tudi dobro preučiti in analizirati poslovno okolje tuje države, v katero želi širiti svoje poslovanje. Za to lahko uporabi številna orodja za analizo okolja, kot sta zelo poznani PEST oziroma PESTLE in SWOT-analiza, ki smo jih podrobneje opisali v teoretičnem delu diplomskega projekta. Kadar podjetje upošteva vse omejitve in pa tudi prednosti, ki mu jih nudi tuj trg, lahko uspešno izbere način vstopa, ki je primeren za njegovo dejavnost in trg, na katerega vstopa. V diplomskem projektu smo v aplikativnem delu natančneje analizirali vstop na tuj trg s podružnico na primeru avstrijskega podjetja L&R. Ugotovili smo, da je podjetje izbralo najustreznejšo obliko vstopa na slovenski trg glede na njihovo dejavnost. Za podružnico podjetja L&R smo naredili analizo poslovnega okolja podjetja in s pomočjo nje ugotovili dejavnike, ki so pozitivno pa tudi negativno vplivali na poslovanje podružnice v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodno podjetništvo, mednarodno okolje, globalizacija, vstop na tuj trg, podružnica
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1650; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Migracije so zakonite, kadar tujci pridejo in prebivajo v določeni državi v skladu s pravnim redom oz. predpisi države. Zakonite migracije potekajo največkrat iz ekonomskih razlogov pa tudi iz drugih razlogov. V iskanju boljših ekonomskih pogojev se migrantom v državi gostiteljici pogosto pridružijo še družinski člani. Področje migracij je urejeno z nacionalno zakonodajo, primarno in sekundarno zakonodajo EU ter z drugimi mednarodnimi obveznostmi, ki zavezujejo države. V Sloveniji položaj vstopa in prebivanja tujcev ureja Zakon o tujcih, ki je bil v obdobju samostojnosti Slovenije večkrat spremenjen in usklajen z evropskim pravnim redom. Tudi področje dela tujcev v RS ureja poseben zakon, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Splošno načelo v EU je svoboda gibanja. Državljani EU za vstop v RS ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje, temveč samo veljaven dokument, na podlagi katerega lahko vstopijo v RS ne glede na razlog prebivanja. Do teh mesecev lahko prebivajo na ozemlju države članice že samo na podlagi dejstva evropskega državljanstva. Po poteku dovoljenega prebivanja pa morajo pri pristojni upravni enoti prijaviti prebivanje. Državljanu EU se prijava prebivanja lahko zavrne, če bi njegovo prebivanje pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red in varnost. Tudi za družinske člane državljanov EU, ki so tretji državljani, zakonodaja predvideva lažje pogoje za ureditev statusa tujca v RS, saj lahko, če v RS prebivajo zakonito, vlogo za prvo dovoljenje za prebivanje vložijo po vstopu v RS. Državljani EU, kot tudi njihovi družinski člani, imajo prost dostop do trga dela v RS in lahko nastopijo delo zgolj na podlagi prijave v socialno zavarovanje. Določene omejitve veljajo v času prehodnega obdobja za hrvaške državljane. Nasprotno za državljane tretjih držav in njihove družinske člane veljajo drugačna pravila. Državljani tretjih držav za vstop v RS potrebujejo vizum, razen, če so državljani držav, za katere v skladu s pravnim redom EU, vizum ni potreben. Če želijo v RS prebivati iz enega od upravičenih razlogov, pa morajo pred vstopom v RS pridobiti prvo dovoljenje za prebivanje, enako velja za njihove družinske člane. Državljanom tretjih držav se dovoljenje za prebivanje zavrne že, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu. Tretji državljani, ki v RS prihajajo iz ekonomskega razloga, si morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo je dovoljenje za začasno prebivanje in delo, ki tujcu omogoča da vstopi, prebiva in dela v RS. Tretji državljani, razen državljanov BIH, za delo v RS ne potrebujejo več delovnega dovoljenja, temveč upravna enota v postopku izdaje enotnega dovoljenja, po uradni dolžnosti, pridobi soglasje zavoda, glede na vrsto zaposlitve ali dela. Zavod lahko soglasje umakne, če tujcu zaposlitev preneha.
Ključne besede: tujci, vstop v RS, prebivanje, delo, Zakon o tujcih (ZTuj-2), Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 1631; Prenosov: 211
Celotno besedilo (456,11 KB)