| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ENCIMSKA ESTERIFIKACIJA MLEČNE KISLINE V IONSKIH TOPILIH PRI KONVENCIONALNIH IN NEKONVENCIONALNIH POGOJIH
Andreja Dobaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana encimska esterifikacija v ionskih toplih pri kontrolirani vsebnosti vode pod konvencionalnimi pogoji (stresalni inkubator, tip GLF 3031) in nekonvencionalnimi pogoji (mikrovalovni sistem, model BenchMate ) segrevanja. Pri predhodno določeni reakcijski mešanici (etanol ali butanol, mlečna kislina, encim Candida antarctica lipaze B — CALB, ionska tekočina Cyphos 202 ali Cyphos 201) smo spreminjali dva procesna parametra, temperaturo in začetno vsebnost vode, tako da smo dobili najvišjo presnovo reakcije pri določen parametru. Na osnovi eksperimentalnih podatkov smo prišli do spoznanja, da je imelo mikrovalovno segrevanje precej bolj ugoden vpliv na encimsko esterifikacijo mlečne kisline in alkohola v ionski tekočini kot konvencionalno segrevanje. Ugotovili smo, da so mikrovalovni žarki povzročili hidrolizo laktilnega estra mlečne kisline (dimer mlečne kisline) med reakcijo, zato je bilo med reakcijo na razpolago več mlečne kisline, kar je posledično povzročilo tudi višje presnove reakcije. Dodajanje ali odvzemanje vode je znižalo presnovo reakcije pri optimalni temperaturi, T = 60ËšC.
Ključne besede: konvencionalni in nekonvencionalni način segrevanja, biokataliza v ionskih topilih, kontrolirana vsebnost vode, etilni in butilni ester mlečne kisline.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (649,63 KB)

2.
VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATU
Nataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 632; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (602,88 KB)

3.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici