| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ENCIMSKA ESTERIFIKACIJA MLEČNE KISLINE V IONSKIH TOPILIH PRI KONVENCIONALNIH IN NEKONVENCIONALNIH POGOJIH
Andreja Dobaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana encimska esterifikacija v ionskih toplih pri kontrolirani vsebnosti vode pod konvencionalnimi pogoji (stresalni inkubator, tip GLF 3031) in nekonvencionalnimi pogoji (mikrovalovni sistem, model BenchMate ) segrevanja. Pri predhodno določeni reakcijski mešanici (etanol ali butanol, mlečna kislina, encim Candida antarctica lipaze B — CALB, ionska tekočina Cyphos 202 ali Cyphos 201) smo spreminjali dva procesna parametra, temperaturo in začetno vsebnost vode, tako da smo dobili najvišjo presnovo reakcije pri določen parametru. Na osnovi eksperimentalnih podatkov smo prišli do spoznanja, da je imelo mikrovalovno segrevanje precej bolj ugoden vpliv na encimsko esterifikacijo mlečne kisline in alkohola v ionski tekočini kot konvencionalno segrevanje. Ugotovili smo, da so mikrovalovni žarki povzročili hidrolizo laktilnega estra mlečne kisline (dimer mlečne kisline) med reakcijo, zato je bilo med reakcijo na razpolago več mlečne kisline, kar je posledično povzročilo tudi višje presnove reakcije. Dodajanje ali odvzemanje vode je znižalo presnovo reakcije pri optimalni temperaturi, T = 60ËšC.
Ključne besede: konvencionalni in nekonvencionalni način segrevanja, biokataliza v ionskih topilih, kontrolirana vsebnost vode, etilni in butilni ester mlečne kisline.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1899; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (649,63 KB)

2.
VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATU
Nataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (602,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici