| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kompeticija treh morfotipov navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758) (Opiliones, Phalangiidae) na montanskem pašniku
Natalija Turičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Paša je selektiven dejavnik za rastline, pri čemer ostajajo nekatere rastlinske vrste nepopasene. Na pašnikih v bližini planinskega doma Košenjak smo poleti 2008 opravili raziskave izbranih okoljskih parametrov na mirovališčih navadnega matija (Phalangium opilio) na nepopasenih grmih oziroma šopih mnogolistnega volčjega boba, malinjaka, lasaste šopulje in velike koprive. Med drugim smo določili specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Za osebke vrste Phalangium opilio je značilen spolni dimorfizem samcev, razpoznaven po dolžini heliceralnih apofiz, tako da so prisotni trije morfotipi odraslih osebkov: velikorogi samci, majhnorogi samci ter samice. Zanimala nas je razporeditev posameznih morfotipov med opoldnevnim mirovanjem na imenovanih rastlinah. Med meritvami smo na mirovališču vsakega osebka določili njegov spol oziroma morfotip in izmerili naslednje okoljske parametre: višina nad tlemi, višina rastline, temperatura, vlaga, lega glede na osončenost mirovališča ter oddaljenost do najbližjega sosednjega osebka ne glede na morfotip. Po eni strani smo potrdili hipotezo, da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da so osebki Phalangium opilio pogostejši na širokolistnih rastlinah, ter da velikorogi samci zasedajo na rastlinah ugodnejša mirovališča kot majhnorogi samci. Po drugi strani nismo potrdili hipoteze, da se samice glede okoljskih dejavnikov ne razlikujejo od nobenega morfotipa samcev.
Ključne besede: Morfotipi vrste Phalangium opilio (velikorogi samec, majhnorogi samec, samica); suha in sveža biomasa rastlin; specifična listna površina (SLA); vsebnost suhe snovi listov (LDMC); okoljske značilnosti mirovališč (višina mirovališča, višina rastline, osončenost, temperatura, relativna zračna vlaga); kompeticija
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 3216; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

3.
SKLADIŠČENJE IN STABILNOST VITAMINOV TER DOLOČANJE VSEBNOSTI RETINOL PALMITATA
Anica Rožman, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega pregled vitaminov — čistih substanc, ki se uporabljajo v farmacevtski proizvodnji. Zbrali smo varnostne liste, certifikate in analizne izvide za vitamine, ki jih uporabljamo pri proizvodnji vitaminskih izdelkov v Krkinem obratu Ljutomer. Rezultate za vsebnost vitaminov in roke uporabnosti smo primerjali iz certifikatov in iz Krkinih analiznih izvidov. Primerjali smo predpise za skladiščenje vitaminov po varnostnih listih, etiketah in drugi literaturi in ugotavljali dejansko upoštevanje predpisanih priporočil in navodil za skladiščenje. Iz različnih virov literature in iz specifikacij o vitaminih, smo v nalogi navedli vplive na stabilnost vitaminov. Za vitamin A, retinol palmitat smo naredili preskuse in ugotovili, kako vpliva segrevanje, svetloba, vlaga in hranjenje vitamina v neoriginalni embalaži na stabilnost vitamina. Potrdili smo, da sta hranjenje in skladiščenje pomembna dejavnika za stabilnost vitaminov.
Ključne besede: Ključne besede: vitamini, skladiščenje, stabilnost, vsebnost, retinol palmitat, spektrofotometrija, varnostni list, certifikat, analizni izvid.
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 2455; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
UPORABA SPEKTROFOTOMETRA SPECTROVIS PRI VAJAH Z RASTLINSKIMI BARVILI
Jasmina Šimek, 2010, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu smo uvedli novo računalniško podprto laboratorijsko metodo dela, primerno za šolsko delo, in sicer Vernier spektrofotometer SpectorVis. Za to opremo smo pripravili devet vaj, v katerih smo se osredotočili na kvalitativno in kvantitativno določanje fotosintetsko aktivnih rastlinskih barvil: • Fotosintetsko aktivna asimilacijska barvila, • Sončni in senčni listi rastline, • Barvila v oljčnih oljih, • Barvila v različno starih iglicah smreke (Picea abies), • Vsebnost barvil v kalčkih lucerne (Medicago sativa), • Kaj se skriva v eko korenju, • Odziv fotosintetskih barvil na stres — paradižnik (Lycopersicon esculentum), • Odziv fotosintetskih barvil na stres — pelargonija (Pelargonium), • Odziv fotosintetskih barvil na stres — tradeskancija (Tradescantia viridis). Spektrofotometer SpectroVis bo mogoče uporabiti za šolsko laboratorijsko eksperimentalno delo in bo osnova za šolske raziskovalne naloge.
Ključne besede: Ključne besede: Računalniško podprte laboratorijske vaje, rastlinska barvila, spektrofotometrija, vsebnost rastlinskih barvil.
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2277; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (12,26 MB)

5.
ENCIMSKA ESTERIFIKACIJA MLEČNE KISLINE V IONSKIH TOPILIH PRI KONVENCIONALNIH IN NEKONVENCIONALNIH POGOJIH
Andreja Dobaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana encimska esterifikacija v ionskih toplih pri kontrolirani vsebnosti vode pod konvencionalnimi pogoji (stresalni inkubator, tip GLF 3031) in nekonvencionalnimi pogoji (mikrovalovni sistem, model BenchMate ) segrevanja. Pri predhodno določeni reakcijski mešanici (etanol ali butanol, mlečna kislina, encim Candida antarctica lipaze B — CALB, ionska tekočina Cyphos 202 ali Cyphos 201) smo spreminjali dva procesna parametra, temperaturo in začetno vsebnost vode, tako da smo dobili najvišjo presnovo reakcije pri določen parametru. Na osnovi eksperimentalnih podatkov smo prišli do spoznanja, da je imelo mikrovalovno segrevanje precej bolj ugoden vpliv na encimsko esterifikacijo mlečne kisline in alkohola v ionski tekočini kot konvencionalno segrevanje. Ugotovili smo, da so mikrovalovni žarki povzročili hidrolizo laktilnega estra mlečne kisline (dimer mlečne kisline) med reakcijo, zato je bilo med reakcijo na razpolago več mlečne kisline, kar je posledično povzročilo tudi višje presnove reakcije. Dodajanje ali odvzemanje vode je znižalo presnovo reakcije pri optimalni temperaturi, T = 60ËšC.
Ključne besede: konvencionalni in nekonvencionalni način segrevanja, biokataliza v ionskih topilih, kontrolirana vsebnost vode, etilni in butilni ester mlečne kisline.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2040; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (649,63 KB)

6.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 3061; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

7.
RAZŠIRJENOST RH FENOTIPA KRVODAJALCEV V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Andreja Cvetko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri transfuziji, oziroma zdravljenju s krvjo, je eden najtežjih zapletov hemoliza transfundiranih eritrocitov. V vecini primerov jo lahko preprecimo z zagotavljanjem skladne krvi. Najpomembnejša informacija pri tem postopku je poleg podatkov o krvni skupini AB0, RhD in Kell antigenu, še podatek o prisotnost i klinicno pomembnih protiteles (sistem Rh, MNSs, P, Le, Lu, K, Fy, Jk in drugi) v serumu bolnika. Bolnik, ki ima v serumu prisotna protitelesa (PT) proti dolocenim antigenom(Ag), bo prejel kri, oziroma eritrocite krvodajalca, brez teh antigenov. Zaradi hitrejšega in lažjega iskanja skladne krvi za bolnika pri vsakem krvodajalcu opravimo 4 osnovne teste: 1. dolocitev krvne skupine AB0 in RhD antigena na er itrocitih, 2. Kell antigena na eritrocit ih, 3. Rh fenotipa (C,c,E in e antigen) na er itrocitih in 4. Indirektni Coombsov test – ICT (prisotnost protiteles v serumu). Vse rezultate povežemo in shranimo v racunalniški informacijski sistem DATEC in tako na najhitrejši nacin poišcemo kri oziroma eritrocite krvodajalca, ki bodo najbolj ustrezale bolniku. Namen našega dela je, da s pomocjo laboratorijskega aparata Maestro Jazz in Saxo (DiaMed, Švica), pri cemer bomo uporabljali aglutinacijsko tehniko, dolocimo prisotnost Rh fenotipa na eritrocitih krvodajalca in ugotovimo razširjenost le tega v severovzhodnem delu Slovenije. Opravili bomo 3000 testiranj Rh fenotipa, za 1000 krvodajalcev na obmocju Maribora, 1000 krvodajalcev na obmocju Ptuja in 1000 krvodajalcev na obmocju Murske Sobote ter raziskali pogostost posameznih fenotipov na dolocenem obmocju. Rezultate bomo nato povezali z obstojecim hišnim informacijskim sistemom DATEC tako, da bomo lahko za bolnika na cim hitrejši nacin prišli do ustrezne krvi oziroma eritrocitov krvodajalca, ki ima v serumu prisotna dolocena protitelesa.
Ključne besede: Cloveška kri, Vsebnost antigenov na er itrocitih krvodajalcev, krvna skupina, Rh fenotip, Kell antigen
Objavljeno: 30.03.2011; Ogledov: 2572; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

8.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Ključne besede: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1725; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (583,21 KB)

9.
Vpliv zniževanja soli v mesnih izdelkih na vsebnost skupnega števila mikroorganizmov
Irena-Leonida Kropf, 2012, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo preučevali možnost zniževanja odstotka soli v mesnih izdelkih, predvsem pa, kako znižanje odstotka soli v posameznem tipu izdelka vpliva na mikrobiološko sliko in senzorično na oceno z vidika možnosti uvedbe takšnih izdelkov v redne proizvodnje. Preučevali smo kranjsko klobaso in hot dog v naravnem ovitku. Vse izdelke smo mikrobiološko pregledali na posamezni dan roka trajanja in analitsko določili odstotek soli v izdelkih. Pred koncem roka trajanja smo vse izdelke tudi senzorično ocenili. Podatke smo uredili in jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa MsExcel (2007) in izdelanih programov (Visual Basic) za linearno regresijo. Ugotovitve so bile naslednje: pri istih proizvodnih pogojih so imeli mesni izdelki z vsebnostjo višjega odstotka soli boljšo mikrobiološko sliko. To pomeni nižjo skupno število mikroorganizmov, v primerjavi z mesnimi izdelki z nižjim odstotkom soli. Ugotovili smo tudi razlike v barvi in okusu mesnega izdelka pri različnih odstotkih vsebnosti soli.
Ključne besede: kranjska klobasa, hot dog v naravnem ovitku, vsebnost soli, kronične bolezni, mikrobiologija mesnih izdelkov
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1731; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Vpliv setvenih rokov na morfološke in biokemijske značilnosti redkvice
Sara Fakin, 2012, diplomsko delo

Opis: Biološko-dinamična pridelava temelji tudi na delu s silami kozmosa, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. S setvijo, sajenjem, presajanjem, okopavanjem, oskrbo in spravilom na določen dan oziroma glede na posredovan kozmični vpliv spodbudimo rastlino, da ta vpliv sprejme ter ga izrazi z značilno rastjo in razvojem določenih morfoloških značilnosti rastline. V diplomski nalogi smo spremljali vpliv kozmičnih sil na rast in razvoj redkvice (Raphanus sativus var. radicula L.), ki smo jo sejali ob treh različnih terminih, na dan za korenino, dan za list in neugoden dan. V prvem sklopu so nas zanimale morfološke razlike med posameznimi setvenimi skupinami od vznika do faze zrelosti. Največ vzniklih rastlin in največje število listov smo našteli pri skupinah list in korenina. Meritve mase, širine in dolžine hipokotilov so pokazale najvišje vrednosti pri skupini korenina, sledila sta termina neugodno in list. Redkvice so imele tendenco k večjim in lepše oblikovanim hipokotilom pri skupinah korenina in list. Pri merjenju barve povrhnjice hipokotilov je bila najtemnejša vrednost parametra svetlosti (L*) izmerjena pri skupini korenina. Pri biokemijski določitvi skupnih fenolov v povrhnjici, sredici in celotnem hipokotilu smo izmerili signifikantne razlike v povrhnjici hipokotilov. Največ skupnih fenolov smo izmerili pri skupini korenina, sledili sta skupini neugodno in list.
Ključne besede: redkvica, Raphanus sativus var. radicula L., biološko-dinamična pridelava, setveni termini, morfološke značilnosti, vsebnost skupnih fenolov
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1456; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici