| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Senzor za merjenje vlažnosti zemlje : diplomsko delo
Rifet Dobrnjić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o različnih metodah merjenja vlažnosti v zemlji in razvoju senzorja vlažnosti zemlje, ki bo del merilne postaje za ocenjevanja kakovosti zemlje. Poudarek je na metodah, ki so primerne za samodejno odčitavanje vlažnosti zemlje z uporabo mikrokrmilnika, ki bo služil za obdelavo izmerjenih vrednosti in jih poslal merilni postaji za nadaljnjo obdelavo. Senzor za merjenje vlažnosti zemlje je sestavljen iz visoko-frekvenčnega oscilatorja, temperaturnega senzorja, kapacitivne sonde, detektorja radijskih frekvenc in mikrokrmilnika.
Ključne besede: vlažnost, merilna postaja, kakovost zemlje, vsebnost vode
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 598; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Smodiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 392; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Preverjanje ustreznosti analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Proje, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preverja ustreznost analitske metode za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin v izbranem zdravilu. Ustreznost metode za testiranje stabilnosti zdravil se preveri s pomočjo prisilnega oz. pospešenega razkroja aktivnih farmacevtskih učinkovin, zato je namen diplomskega dela določiti stresne pogoje, ki povzročajo razkroj, ter ovrednotiti spremembe vsebnosti aktivnih učinkovin. Za vse teste smo pripravili vzorce placeba, aktivnih učinkovin A in B ter vzorce zdravila. Vzorce smo izpostavili okolju prisilne oksidacije (0,03 % H2O2, sobna temperatura, 1 ura), povišani temperaturi za različne čase (raztopina, 60 °C, 1 ura, 1 ura 30 min, 2 uri), bazični hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami baze (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L NaOH, sobna temperatura, 5 min) ter kislinski hidrolizi z različnimi množinskimi koncentracijami kisline (0,005 mol/L, 0,010 mol/L, 0,050 mol/L HCl, sobna temperatura, 20 min). Vzorce, izpostavljene stresnim pogojem, smo primerjali z nerazkrojenimi vzorci ter tako ugotavljali, kako različni stresni pogoji vplivajo na vsebnost aktivnih farmacevtskih učinkovin. Spremembe vsebnosti smo spremljali s HPLC-metodo, pri čemer smo ugotovili, da je izmed dveh aktivnih učinkovin zdravila učinkovina A ob izbranih stresnih pogojih manj dovzetna za razkroj od učinkovine B. Zanimivo je bilo spoznanje, da je aktivna učinkovina A bolj stabilna sama, nasprotno pa je učinkovina B bolj stabilna v zdravilu, torej v kombinaciji z učinkovino A in komponentami placeba. V vzorcih placeba, kot pričakovano, ni bilo prisotnih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Ugotovili smo, da je analitska metoda za določanje vsebnosti aktivnih učinkovin A in B ustrezna za testiranje stabilnosti in kakovosti zdravila, saj z njo lahko zaznamo padce vsebnosti aktivnih farmacevtskih učinkovin.
Ključne besede: HPLC, ustreznost analitske metode, vsebnost aktivnih učinkovin, stresni testi, razkroj vzorcev
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 888; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Določanje fizikalno-kemijskih parametrov vhodnih odpadnih snovi v proizvodnji kvalitetnega trdnega goriva iz odpadkov : diplomsko delo
Nejc Rituper, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi večanja števila prebivalcev se povečuje tudi količina odpadkov. Posledično so odlagališča odpadkov postala preobremenjena in okoljsko škodljiva, zato smo ljudje uvedli, določene predpise in pravila za gospodarjenje z odpadki. Ena izmed dobrih oblik gospodarjenja z odpadki je proizvodnja trdnih goriv – RDF. Po hierarhični lestvici ima proizvodnja goriva prednost pred samim odlaganjem, vendar se morajo s postopki ločevanja izločiti vsi materiali, ki so primerni za reciklažo, in materiali, ki bi lahko škodovali kakovosti končnega goriva. Zaradi tega smo izvedli analizo kakovosti vhodnih materialov, ki se največkrat pojavljajo v snovnem toku odpadkov pri proizvodnji RDF. Izmerili smo vlago, kurilno vrednost in vsebnost klora. Na podlagi zbranih rezultatov smo vzorce uvrstili v klasifikacijski razred goriva. Ugotovili smo, da je najslabši material pri proizvodnji goriva PVC, najboljša pa embalaža od kave.
Ključne besede: goriva iz odpadkov, trdna goriva, kurilna vrednost, vlaga, vsebnost vlage, vsebnost klora, proizvodnja goriv, klasifikacijski razredi, proizvodna tehnologija RDF
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1016; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI DOLOČANJA VLAGE V TRDNIH ODPADKIH Z NESTANDARDIZIRANO IN STANDARDIZIRANO METODO
Nuša Edelbaher, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, katera metoda določanja vlage v trdnih odpadkih je boljša, ali je to standardna metoda ali hitra metoda. Pri standardni metodi smo uporabljali sušilnik – suhi stabilizator serije EASY, za hitro metodo smo uporabljali merilno napravo EMCO AP 500 – M3. Za obe metodi določanja vlage smo uporabljali 5 različnih vzorcev po 3 paralelke. Pri obeh metodah smo meritve izvajali na dveh materialih, to je karton in SRF. Za SRF smo želeli tudi glede na dobljene izračune določiti merilno območje. Po dobljenih rezultatih smo lahko izračune primerjali in ugotovili, katera metoda je boljša.
Ključne besede: karton, SRF, vzorec, vzorčenje, meritve, vsebnost vlage, trdni odpadki
Objavljeno v DKUM: 06.04.2017; Ogledov: 1012; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Ključne besede: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1582; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (710,36 KB)

9.
TERMOGRAVIMETRIČNA ANALIZA SADRE IZ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Vesna Rebić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na vzpostavitev metode za termogravimetrično analizo sadre in ovrednotenje rezultatov meritev. Termogravimetrična analiza je avtomatska metoda, s katero določamo stopnjo čistote sadre, tj. delež kalcijevega sulfata dihidrata in vsebnost kalcijevega karbonata. Z uporabo te metode lahko, v primerjavi s klasično gravimetrično metodo, zmanjšamo vpliv pogojev prostora in okolja ter človeškega faktorja, hkrati do rezultatov pridemo v bistveno krajšem času. Poleg pristopa k vzpostavitvi instrumentalne metode za uporabo v laboratoriju, diplomsko delo prikazuje tudi izvedbo verifikacije te metode in ovrednotenje merilne negotovosti rezultata. Na podlagi meritev realnih vzorcev in reagentov znane čistote smo določili merilno območje metode in medsebojno primerljivost rezultatov. Ugotovili smo, da so rezultati meritev s termogravimetrično metodo primerljivi z rezultati gravimetrične metode. Prav tako se je izkazalo, da se z uporabo instrumentalne metode skrajša čas trajanja analize, saj določanje stopnje čistote sadre in vsebnosti kalcijevega karbonata poteka zaporedno znotraj enega instrumentalnega postopka, medtem ko je z gravimetrično metodo te analize potrebno izvesti v več posameznih korakih.
Ključne besede: sadra, čistota sadre, vsebnost kalcijevega karbonata, termogravimetrična analiza, razžvepljevanje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATU
Nataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1055; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (602,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici