| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 28 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
PROGRAMI ZA RAZVOJ ŠTUDENTOV IN DIPLOMANTOV V PODJETJIH
Anja Sever, 2016, magistrsko delo

Opis: Doseganje izboljšav je odvisno od ustvarjene podlage za to, to je od učečega se okolja, ki pospešuje učenje s kombiniranjem posameznikovih različnih ravni izkušenj in znanj, za katere so omogočene možnosti stopnjevanja. Realnost slovenske poslovne prakse ne prikazuje omenjenega, temveč v večini primerov delovanje podjetij s preslabo prilagojenostjo na vključevanje mladih in premalim zavedanjem dolgoročnih koristi. V poslovnih strategijah jim primanjkujejo programi za študente in diplomante, ki bi jim omogočali poslovno vključevanje in primeren razvoj, na katerem temelji tudi prihodnost podjetja. Magistrska naloga proučuje vključevanje študentov in diplomantov s programi za njihov razvoj v delovno okolje izbranih nemških podjetij, ki so bila ocenjena kot najprivlačnejši nemški delodajalci. Pozornost proučevanja v nalogi je usmerjena v programe razvoja v času terciarnega izobraževanja in po njegovem končanju, na začetku kariere diplomantov. Takšna izjemna praksa nakazuje odnos, ki ga imajo izbrana podjetja do vseživljenjskega učenja in učečega se okolja, prav tako pa izpostavlja dolgoročne koristi, ki izhajajo iz programov za poslovanje podjetij in osebni razvoj posameznikov.
Ključne besede: poslovno vključevanje študentov in diplomantov, programi za razvoj mladih, izobraževanje in usposabljanje, učeče se okolje, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

22.
PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLI
Eva Penec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Ključne besede: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

23.
Organizacija in kakovost izobraževanja odraslih
Mojca Muhič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izobraževanje odraslih vedno bolj pridobiva na pomenu kot ena izmed temeljnih in sodobnih oblik izobraževanja. Poseben pomen ima vseživljenjsko učenje. Odrasli se na poti do odločitve za nadaljnje izobraževanje oziroma usposabljanje soočajo s številnimi ovirami in omejitvami. Namen diplomskega dela je bil na podlagi opravljene raziskave ugotoviti, kje se pri odraslih, ki se izobražujejo, najpogosteje pojavljajo težave, na kakšen način lahko najdemo možne rešitve in kakšno vlogo ima pri tem izobraževalna ustanova, ki izobraževanja in usposabljanja izvaja. Tako smo ugotovili, da največjo oviro pri izobraževanju odraslih predstavljajo šolnine, da je večina odraslih, ki se izobražujejo, zaposlenih ter da na kakovost izvajanja izobraževanj in usposabljanj odraslih najbolj vplivajo učitelji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, organizacija izobraževanja, vseživljenjsko učenje, kakovost izobraževanja odraslih, zadovoljstvo udeležencev
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

24.
VPLIV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA KAKOVOST ŽIVLJENJA – PRIMER LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA
Nataša Hohnjec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako izobraževanje udeležencev odraslih vpliva na kvaliteto njihovega življenja ter koliko je pri delu uspešna organizacija (Ljudska univerza Rogaška Slatina). Namen raziskave je bil odkriti, kako vpliva vključenost v izobraževanje in učenje na percepcijo kakovosti življenja ljudi ter tako spoznati, kateri so tisti dejavniki izobraževanja in učenja, zaradi katerih ljudje doživljajo življenje bolj kakovostno. Zaposleni se na LURS, ki je vodilna organizacija na področju izobraževanja odraslih na območju Obsotelja in Kozjanskega, zavedamo tega, da je ustrezna izobrazba ključni dejavnik za kakovostnejše življenje naših slušateljev programov izobraževanja odraslih. Spremljamo povpraševanje na trgu dela in temu tudi prilagajamo naše programe. Sodelujemo z večjimi podjetji na tem območju, s katerimi ustvarjamo projekte, ki so v veliki meri namenjeni temu, da se omogoči kvalitetno in kakovostnejše življenje posameznika. Vsakega udeleženca ustrezno motiviramo, saj se zavedamo tega, da si vsi, ki se vpišejo v programe, želijo izboljšati kakovost svojega življenja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, izobraževanje, motivacijske teorije, Ljudska univerza Rogaška Slatina.
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 410; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (663,86 KB)

25.
Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacije
Jerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 499; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

26.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik Krečič, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 377; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanje
Sabina Švigelj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Učenje in izobraževanje je postalo v današnjem času temeljnega pomena tudi za starostnike, zato obstaja veliko organizacij in programov, ki ponujajo izobraževanja različnim starostnim skupinam. V zadnjem času je veliko govora tudi o medgeneracijskem izobraževanju, navsezadnje se delovna doba podaljšuje, različne generacije pa moramo biti med seboj strpne in v koraku s časom. Vedno več je starejših ljudi, ki so tik pred upokojitvijo ali pa jim do upokojitve manjka nekaj let. Za to generacijo ljudi je delo v službi že precej stresno, saj je dogajanje zelo hitro in hektično. Poleg tega pa se uporablja vedno več informacijske tehnologije in tujih jezikov, ki jim niso vsi kos. V medgeneracijskih centrih zato izvajajo različne delavnice in aktivnosti za različne generacije ljudi. Učenje angleškega jezika in računalniške delavnice so že stalnica, ki se izvajajo na mesečni ravni. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V uvodnem delu smo teoretično predstavili medgeneracijsko izobraževanje in učenje ter opisali razlike med generacijami. Predstavili smo nekaj medgeneracijskih centrov ter univerze za tretje življenjsko obdobje. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali ozaveščenost ljudi o medgeneracijskih programih in nasploh o medgeneracijskemu učenju in izobraževanju. Zanimalo nas je, kateri so glavni motivi za vključevanje v medgeneracijske programe ter kako pomembne so izkušnje starostnikov na trgu delovne sile.
Ključne besede: - Medgeneracijsko izobraževanje, - vseživljenjsko učenje, - generacija, - sodelovanje.
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 569; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

28.
Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v Sloveniji
Nina Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Ključne besede: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici