| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
Pedagoški in sociološki vidiki izobraževanja odraslih ter vseživljenjsko učenje
Maja Hočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje je v današnji učeči se družbi 21. stoletja pomemben del posameznikovega življenja, ki pa se ne konča s formalno pridobljeno izobrazbo v mladosti, ampak se glede na interese posameznika oziroma potreb družbe vse življenje nadgrajuje ali dopolnjuje na raznih področjih. Govorimo o vseživljenjskem učenju, ki v današnjem času gospodarske krize postaja svetovno gibanje pod geslom »učenje za vse« v vseh obdobjih življenja in v vsej širini. V današnji sodobni globalno–informacijski družbi, ki od nas zahteva nenehno učenje, prilagajanje, razvoj in napredek, smo z znanjem bolj konkurenčni za ohranitev obstoječih in za ustvarjanje novih delovnih mest. Samo zvišanje stopnje izobrazbe in sodelovanje v odprtih možnostih okolja razvijeta ljudje do te mere, da postanejo samozadostni. Sloj funkcionalno nepismenega prebivalstva ne bo sposoben sam preživeti v novih razmerah dela informacijske družbe, družbi sprememb in družbi tveganja. Trdno jedro brezposelnosti bodo predstavljali ljudje z najnižjo izobrazbo, z dokončano osnovno šolo ali brez le-te. Tako zaradi potreb sodobne globalizirane družbe, ki zahteva vedno nova znanja, kot zaradi interesov posameznika, je zelo pomembno, da v lokalnih okoljih delujejo ustrezne ustanove, ki nudijo kvalitetne programe in možnosti za formalno in neformalno izobraževanje odraslih. Take ustanove so v Sloveniji ljudske univerze, javni zavodi za izobraževanje odraslih, katerih temeljno poslanstvo je izobraževanje odraslih za osebnostni razvoj, pridobitev formalne izobrazbe in vključevanje odraslih v družbo. Izobraževanje odraslih zahteva specifične pedagoške pristope in ima v posameznih socialnih okoljih glede demografskih značilnosti učečih se odraslih različne sociološke značilnosti, odvisne od lokalnega okolja. Namen empiričnega dela na Ljudski univerzi Murska Sobota je bil ugotoviti, kateri udeleženci prevladujejo v določenih programih glede na spol, starost in dokončano izobrazbo ter kakšno mnenje imajo o pomenu vseživljenjskega učenja ter o možnostih izobraževanja odraslih. Ugotovili smo, da vzorec izhaja iz ranljivih skupin, med katerimi je veliko brezposelnih oseb in romske populacije, kar predstavlja velik problem v pomurski regiji. Prav tako smo želeli ugotoviti razloge za udeležbo v izobraževanju vzorca, kaj jih motivira in kako se je njihova motivacija za učenje spreminjala skozi leta. Ugotovili smo, da se odrasli najpogosteje srečujejo s situacijskimi ovirami, kot so pomanjkanje časa zaradi družinskih obveznostih ter denarja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, neformalno izobraževanje, Ljudska univerza Murska Sobota, učeča se družba, brezposelnost.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1698; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

15.
AFIRMACIJA STAROSTNIKOV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU SKOZI PRIZMO SOCIALNE INTEGRACIJE
Mojca Krivec, 2012, diplomsko delo

Opis: Spremembe v razvoju institucionalnega varstva so vplivale na družben položaj starih ljudi ter na njihovo integracijo v družbo. Slovenija je izrazito institucionalno usmerjena, zato domovi za starejše predstavljajo vse večji delež pri oskrbi in zaščiti starostnikov. Od njih se pričakuje, da zadovoljijo tako primarne kot tudi sekundarne potrebe starih ljudi. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene nekatere značilnosti pojmovanja staranja in starosti. Analizirali smo družbene in strukturne značilnosti delovanja domov za starejše ter nekatera področja vseživljenjskega učenja starostnikov in zaposlenih v domovih. V empiričnem delu smo raziskovali, kako je poskrbljeno za socialno integracijo stanovalcev v dveh domovih za starejše v Sloveniji. Na podlagi intervjujev s stanovalci (N = 16) in socialnima delavkama (N = 2) ugotavljamo, da na učinkovitost integracije intervjuvane populacije vplivajo številni dejavniki, ki so podrobneje analizirani v samem diplomskem delu.
Ključne besede: starostnik, domovi za starejše, (socialna) integracija, vseživljenjsko učenje in izobraževanje.
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1501; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (832,18 KB)

16.
SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Sanja Zrim, 2015, diplomsko delo

Opis: Ob naraščajočih potrebah po bolj organizirani in celostni svetovalni podpori odraslim v izobraževanju in učenju, se je porodila zamisel, da se v vsaki regiji ustanovi svetovalno središče, ki bo odraslim zagotovilo brezplačno svetovalno podporo. Diplomsko delo obravnava tematiko svetovalnih središč. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili pojem vseživljenjsko učenje in opredelili izobraževanje odraslih ter opisali kako je s tem v Sloveniji. Predstavili smo svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih, predvsem nas je zanimalo, kdo je andragoški svetovalec, kakšne so zvrsti, cilji in funkcije andragoškega svetovalnega dela ter kakšni so svetovalni pripomočki. Sledi predstavitev svetovalnega središča v izobraževanju odraslih, torej kakšna je svetovalna dejavnost v središčih, kakšne so naloge svetovalcev ter kdo so ranljive skupine prebivalstva, ki obiskujejo svetovalna središča. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med svetovanci svetovalnega središča v Murski Soboti in v Mariboru. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo pokazali, zakaj odrasli potrebujejo pomoč svetovalcev in kje so izvedeli, da se lahko obrnejo na njih. Izvedeli smo še, kako so stranke zadovoljne z izvajanjem pomoči, če upoštevajo nasvete in mnenje svetovalcev ter če so zaradi tega bolj uspešni pri izobraževanju in učenju. Z zadnjim delom ankete smo pokazali, kako odrasli gledajo na svetovanje v izobraževanju odraslih in kakšna je vsebina dela svetovalnega delavca iz vidika svetovanca.
Ključne besede: svetovanje v izobraževanju odraslih, svetovalno središče, vseživljenjsko učenje, svetovalni delavci, izobraževanje odraslih, svetovalni pripomočki, ranljive skupine prebivalstva
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 968; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

17.
18.
Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Monika Obran, Milena Ivanuš-Grmek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljeno, kako učitelji gledajo na znanje, ki ga že imajo, in na nadaljnje izobraževanje, nadaljnjo skrb za profesionalni razvoj. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je profesionalni razvoj učitelja, kdaj se začne, kateri modeli profesionalnega razvoja so raziskani. Zapisano je tudi, zakaj naj bi učitelj skrbel za svoj profesionalni razvoj, ki posledično vpliva tudi na osebnostni razvoj posameznika. Namen empiričnega dela je bil, ugotoviti, kakšna stališča imajo učitelji razred nega pouka o že pridobljenem znanju in izkušnjah, v kolikšni meri se učitelji zavedajo pomena vseživljenjskega učenja ter kako in če skrbijo za profesionalni razvoj. Raziskava je tekla v smeri, ali obstajajo razlike med končano izobrazbo in delovno dobo učiteljev razred nega pouka. Za ugotavljanje tega je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki, ki so obsegali 15 trditev v obliki petstopenjske lestvice. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, profesionalni razvoj, vseživljenjsko učenje, refleksija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1056; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (141,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Perspektiva uvajanja e-izobraževanja v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev
Andreja Nekrep, Jožica Slana, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija je danes prisotna v vseh segmentih izobraževalnega sistema, v procesih poučevanja, učenja, raziskovanja, kakor tudi v podpornem sistemu organizacijske strukture institucije, sistemu njenega financiranja in upravljanja. V sklopu celovite sistemske prenove programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju smo z raziskavo želeli oceniti možnosti in perspektivo uvajanja e-izobraževalne oblike v programe izpopolnjevanj. Izsledki raziskave kažejo, da je najpomembnejša prednost uvajanja e-izobraževanja, kot jo zaznavajo anketirane osebe, prilagodljivost dinamike, časa in kraja študija oz. možnost samostojnega organiziranja časa in dela. Glede na sodoben način življenja je njihova odločitev pričakovana, saj pomeni večjo možnost za usklajevanje različnih življenjskih vlog. Vpeljava e-izobraževalne oblike je povezana z izpolnjenostjo objektivnih (opremljenost izobraževalnih institucij z računalniki, dostopnost do interneta, pogostnost uporabe interneta) in subjektivnih (pripravljenost za sodelovanje, nameni uporabe interneta) pogojev, ki kaže, da je opremljenost slovenskih šol s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in urejenostjo dostopa do interneta spodbudna, prav tako je zaznati motiviranost strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za sodelovanje v e-izobraževalnih oblikah.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni sistem, računalnik v izobraževanju, e-izobraževanje, strokovno spopolnjevanje, izobraževanje strokovnih delavcev, vseživljenjsko učenje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, računalniško opismenjevanje, profesionalni razvoj, učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 500; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

20.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici