| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ODLOČITVENI MODEL ZA VKLJUČEVANJE OSNOVNIH ŠOL V MEDNARODNE PROJEKTE ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Maruška Spasovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V devetletni osnovni šoli si čedalje več učiteljev prizadeva popestriti učne ure. Učence želijo spodbuditi k samostojnemu delu in učenju. Z vključevanjem v razne projekte tako učitelji kot učenci na zanimiv način pridobivajo nova znanja in spoznanja. Mednarodni projekti in sodelovanje v njih predstavljajo velik izziv za šolo. Sodelovanje v projektu in uspešna izvedba projekta sta zelo zapletena, zato je potrebno natančno preučiti, kateri projekt ustreza določenim zahtevam. V diplomski nalogi je predstavljen postopek vrednotenja mednarodnih projektov za osnovne šole. S pomočjo modela ocenjevanja je predstavljen nov, preprost in natančen način izbire najprimernejšega projekta, ki bo olajšal delo učitelju, ki se spopada s tovrstnimi problemi.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, program Dexi, večkriterijsko odločanje, vrednotenje mednarodnih projektov
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 1733; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (518,97 KB)

4.
KAKO VZGOJITELJI V VRTCU ZAZNAVAJO VODENJE
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času večino primarne socializacije prevzamejo vrtci oz. vzgojitelji v njih. Le-ti so tako dvojno obremenjeni. Na eni strani so jim naložene dolžnosti s strani zakona, na drugi strani pa vzgojitelje v vrtcih obvezujejo pričakovanja in zahteve družbe. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev počutijo v vrtcu in kako doživljajo ravnatelja kot pedagoškega vodjo. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kaj menijo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev o pogostosti pojavljanja konfliktov v kolektivu in kakšni so vzroki za pojavljanje le-teh, kako ocenjujejo lastno obremenjenost in kakovost odnosov med sodelavci ter kako pomembno jim je strokovno znanje in kakšen odnos imajo do vseživljenjskega učenja. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik, glede na delo, ki ga oseba opravlja v vrtcu, glede na število let dela v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja oz. pomočnika vzgojitelja, glede na velikost kolektiva in glede na opremljenost vrtca (oz. pogoje za pripravo in evalvacijo dela). Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcu večinoma počutijo dobro oz. zelo dobro. Ravnatelja doživljajo kot strokovnjaka, ki mu zaupajo. Menijo, da svoje delo opravlja zelo dobro oz. dobro in cenijo, da se pogosto posvetuje z njimi pri uvajanju novih ukrepov. V večini vrtcev se konflikti med sodelavci pojavljajo redko, če pa se že pojavijo, so najpogostejši vzroki za njihov nastanek različno mnenje o izvajanju aktivnosti v vrtcu, slabo razpoloženje sodelavcev in preobremenjenost z nalogami v vrtcu. Skoraj polovica vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev ocenjuje, da so preobremenjeni redko in tretjina, da se nikoli ne čutijo preobremenjene. V nekaterih vrtcih so odnosi med sodelavci dobri, osebni in profesionalni, spet v drugih so formalni in profesionalni, vendar pa vseeno prevladujejo vrtci, v katerih sodelavci pogosto ali celo vedno sodelujejo med sabo. Vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev je vseživljenjsko učenje pomembno in postaja vse pomembnejše, zato pogosto posegajo po strokovni literaturi. V dodatnem izobraževanju namreč vidijo priložnost, da izboljšajo kvaliteto svojega dela in da izmenjajo izkušnje z ostalimi kolegi. Vseživljenjsko učenje je zato pomembno, saj omogoča boljše prilagajanje konkretnim situacijam in posameznik lahko okrepi šibkejša področja. To opažajo tudi ravnatelji, zato vseživljenjsko izobraževanje vzpodbujajo in celo priskrbijo sredstva za izvajanje le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, ravnatelj, vzgoja, vodenje, zaznavanje vodenja, sodelovanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2848; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
USPOSABLJANJE KADROV KOT DEJAVNIK RAZVOJA ORGANIZACIJE
Lara Radonjič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskovalnoteoretična zasnova pričujoče magistrske naloge je zahtevala poglobitev v izredno široka, dopolnjujoča se in soodvisna področja, ki jih ni mogoče razumeti brez kompleksnih družbenih sprememb v evropskem prostoru. Analiziranje politike v določenem okolju in obdobju dokazuje, kako pomembno je razumevanje vseživljenjskega usposabljanja, kako pomembno je voditi in usmerjati organizacijo z znanjem in modrostjo, z ustvarjalnostjo. Samo povezanost usvojenega znanja z možnostjo uporabe in nadgradnje le-tega z vseživljenjskim usposabljanjem vodi k razumevanju kompleksnosti ne le ekonomije, temveč sodobne družbe in njene politike. Ali povedano drugače: brez enakomerne rasti znanja ni mogoče ustvarjati socialne kohezije in posledično nadzora nad socialno diferenciacijo. Sodobni čas je prinesel pri oblikovanju družbenih ciljev številne spremembe, ki se kažejo tudi v odnosu med znanjem in usposobljenostjo za delo, torej pri uporabnosti znanja, ki kaže svojo kompetentnost le, če ima učenje oziroma znanje svoj uporabni smisel. Le-tako razumljeno vseživljenjsko usposabljanje bo postalo tisti družbeni dejavnik, ki bo v 3. tisočletju zmanjševal posameznikovo odtujenost, socialno neenakost. Središčno os magistrske naloge predstavljata dve področji: vseživljenjsko usposabljanje in organizacija »kot sistem ljudi, sredstev in virov« (Kralj, 2003, 62). Vseživljenjsko usposabljanje smo opredelili v nalogi kot planiran napor, da bi zaposleni dosegli in si pridobili nova vedenja, nova znanja, ki so povezana z določenim delom. Uspešne bodo danes zgolj tiste organizacije, ki bodo upravljale z znanjem, kar pomeni, da bodo znale znanje vrednotiti, ga poiskati, nadgrajevati in seveda uporabiti. Znanje kot glavni ekonomski kapital je posledica umskega razglabljanja in raziskovanja, zasnovanega na izkušnjah, vednosti in znanosti. Z vidika odločanja v organizaciji pa moramo dodati še pojem modrosti, ki pomeni umno rabo znanja z upoštevanjem različnosti organizacijskih struktur, okolij ter usklajenosti z vseživljenjskim usposabljanjem. Vemo, da je človek neusahljiv vir za ustvarjalno dejavnost in prav zato je ključno poslanstvo menedžerjev v spodbujanju sodelavcev k usposabljanju, k permanentnemu samoizobraževanju. In ko govorimo o kadrih v organizaciji, govorimo tudi o odnosu med ljudmi, lahko pa govorimo tudi o odnosu organizacije do ljudi, kar pomeni pravzaprav odnos odločevalcev do izvajalcev. Taka zasnova obravnavanj kadrov je v nalogi opisana kot avtoritaren pristop, njena sodobna različica, zasnova organiziranosti in organizacijskih odnosov pa mora temeljiti na nehierarhični lestvici, ki uveljavlja demokratično oziroma poliarhično odločanje. In prav to je zasnova ustvarjalnega sodelovanja, ki vključuje z vso odgovornostjo tudi vseživljenjsko usposabljanje posameznika. In prav tako razumljeno in uresničeno vseživljenjsko usposabljanje bo postalo tisti pomembni družbeni dejavnik, ki bo v 3. tisočletju zmanjševal posameznikovo neenakost in odtujenost.
Ključne besede: Ključne besede: vizija organizacije, poslanstvo organizacije, struktura, strategija, učenje, izobraževanje, usposabljanje, človeški viri, učeči posameznik, učeča družba, vseživljenjsko učenje, znanje
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 3217; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
METODE IN OBLIKE DELA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Milada Goljat, 2010, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje oz. izobraževanje je zelo široko področje, ki se pojavlja praktično povsod okoli nas. Del tega področja je tudi izobraževanje odraslih, ki ga srečujemo v različnih oblikah in razsežnostih. Vse več ljudi se namreč zaveda, da je znanje temeljna pot do uspeha, zato se posamezniki vključujejo v procese izobraževanja v vseh obdobjih svojega življenja, tudi v odraslem obdobju. Ker pa znanje izredno hitro zastari, je pogoj za dobro opravljanje dela in kvalitetno življenje v družbi nenehno dopolnjevanje in izpopolnjevanje obstoječih znanj. Namen diplomske naloge je na primeru Andragoškega zavoda Maribor — Ljudske univerze ugotoviti, kdo in zakaj se vključuje v izobraževanja, kakšni so odnosi med udeleženci izobraževanj in andragoškimi delavci, še posebej pa nas je zanimalo, kako kvalitetni so učni programi v izobraževanju odraslih. Na kvaliteto vpliva več dejavnikov, mi smo se podrobneje dotaknili učnih metod in oblik dela. S pomočjo dveh anketnih vprašalnikov smo izvedli raziskavo, katere rezultati so pokazali, da je veliko udeležencev v izobraževanju odraslih starostnikov, katerim je glavni motiv za udeležbo na izobraževanjih druženje in osebnostni razvoj. O svojih mentorjih / učiteljih imajo zelo pozitivno mnenje, tako kot tudi o samih izobraževalnih programih. Pokazalo se je tudi, da je uporaba učnih metod zelo raznolika in da imajo odrasli veliko možnosti pri vključevanju v različne oblike dela oz. izobraževanja, med katerimi pa so glede na število udeležencev v ospredju tečaji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, andragogika, vseživljenjsko učenje, odraslost, učne metode, oblike izobraževanj
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 5955; Prenosov: 1373
.pdf Celotno besedilo (912,57 KB)

7.
IZOBRAŽEVANJE KOT FUNKCIJA KVALITETE DELOVNEGA ŽIVLJENJA V ZAVAROVALNICI TRIGLAV, D.D.
Iztok Šekoranja, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava izobraževanje kot funkcijo kvalitete delovnega življenja na primeru Zavarovalnice Triglav s poudarkom na motivaciji za izobraževanje, ki je pogoj za uspešno izobraževanje tako udeležencev kot izvajalcev izobraževanj. Tako teoretični del prikazuje splošno teorijo motiva in motivacije, uporabo teorij pri motivaciji za izobraževanje, kvaliteto delovnega življenja in vseživljenjsko učenje. Raziskovalni del temelji na analizi stanja na področju izobraževanja v izbrani organizaciji na osnovi aktivne udeležbe zaposlenih v izbrani organizaciji. Na osnovi analizirane literature in lastnega empiričnega dela v zadnjem poglavju potrjujem hipoteze povezane z izobraževanjem glede; vpliva izobraževanja na kvaliteto delovnega življenja, večje podpore delovnega okolja vpliva na večjo motivacijo za izobraževanje in ugodnejših izhodiščnih psiho-socialnih dejavnikov,ki vplivajo na večjo motivacijo za izobraževanje posameznika.
Ključne besede: izobraževanje, motivacija, delovno okolje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1856; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
9.
NOTRANJE REVIDIRANJE PORABE SREDSTEV EVROPSKE KOMISIJE ZA IZVAJANJE PROJEKTA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Mirjam Hancman, 2010, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje je naloga celotne družbe. Razvijati se morajo kakovostni izobraževalni programi, ki bodo vključili koncept vseživljenjskega izobraževanja. Znanje oziroma nevidni kapital, ki ga pridobimo v začetnem izobraževanju, ni dovolj za vse spremembe, ki se dogajajo kasneje, ko smo že zaposleni. Predvsem bi morali poudariti eno najpomembnejših in strateških jeder, ki se nanaša na vseživljenjsko izobraževanje človeka, njegove spodbude in dostopnost do izobraževanja. Program Vseživljenjsko učenje je osrednji program Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja. Ustanovljen je bil za obdobje 2007—2013 s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta in je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000—2006). Definicija notranjega revidiranja, zapisana v MSNR, prinaša novo kakovost v pojmovanju in opredelitvi notranjega revidiranja ter vlogi in poslanstvu notranjega revizorja. Poslanstvo notranje revizije je poskrbeti za neodvisno in nepristransko revidiranje in svetovanje z namenom, da se prispeva k dodani vrednosti podjetja. Ob tem mora biti notranji revizor neodvisen in nepristranski, kar pomeni, da revizor oblikuje sodbe, ki so bistvenega pomena za pravilno izvajanje poslov brez pristranskosti in predsodkov. Izvajanje notranje revizije se deli na naslednje postopke: načrtovanje, uresničevanje in poročanje. V procesu opravljanja notranje revizije programa Vseživljenjsko učenje (VŽU), smo opravili vse postopke, ki jih predvideva Vodnik za nacionalne agencije. Revizorjevi postopki so bili opravljeni s pripravo poročila. Revizija se še nadaljuje tudi po dostavljenem poročilu s prisotnostjo na kontrolnih obiskih pri upravičencih sredstev.
Ključne besede: Zunanje opravljanje notranje revizije, vseživljenjsko učenje, poraba sredstev, notranja revizija, tveganje, Vodnik za nacionalne agencije.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1690; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
VKLJUČITEV MORALNIH VREDNOT V VSEBINAH ANGLEŠKIH UČBENIKOV V OSNOVNIH ŠOLAH
Ines Gorenšček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s teorijo, da bi moral izobraževalni sistem javnih šol bolj poudarjati moralne vrednote. Le-te lahko učitelj vključi v vsak šolski predmet in s tem zadovolji navodila vzgojnega načrta. Učitelji angleščine do neke mere lahko sami določajo vsebine, ki bodo obravnavane pri urah anglečine, zato je njihova naloga lažja in a hkrati tudi toliko bolj pomembna. Učitelji angleščine lahko spodbudijo moralni razvoj otrok tako z učnimi vsebinami kot tudi z učnimi metodami in svojo osebnostjo. Znano je, da večina učiteljev najpogosteje sledi vsebinam učbenika, ki ga uporablja. Zanimalo me je, kako učbeniki s svojimi vsebinami spodbujajo otrokov moralni razvoj. V teoretičnem delu diplome sem razložila pomen moralnih vrednot in kasneje zbrala in primerjala nekaj teorij moralnega razvoja. Osredotočila sem se tudi na prihodnost poučevanja na osnovnih šolah in pomebnosti vsestranskega učenja. Ugotovitve sem zapisala v zaključku teoretičnega dela. V empiričnem delu pa sem se posvetila analizi dveh najbolj uporabljenih učbenikov, Messages and Project. Ugotovitve sem predstavila tudi v razpredelnicah in grafihv poglavju 5.3. Nazadnje pa sem s pomočjo vprašalnika zbrala še mnenja učiteljev angleščine in jih medsebojno primerjala. Ugotovitve sem strnila v zaključku diplomskega dela.
Ključne besede: angleški učbeniki, osnovna šola, poučevanje angleškega jezika, moralne vrednote, vseživljenjsko učenje, moralni razvoj otrok
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1905; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (780,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici