Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: Znanstvena monografija zajema najsodobnejše ugotovitve s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije in njihovo aplikacijo na področje managementa v logistiki in oskrbovalnih verigah. Teoretični del monografije odpirajo poglavja, ki se nanašajo na pojasnitev osnovnih pojmov s področja trajnostnega razvoja, kot so cilji trajnostnega razvoja, okoljska politika, trajnostna proizvodnja in potrošnja, delitvena ekonomija, koncept odrasti in ekonomija blaginje. V nadaljevanju so predstavljeni najsodobnejši trendi s področja trajnosti in povezovanja področij digitalizacije s poudarkom na tem, kaj je aktualno in kaj mlajše generacije vidijo kot priložnosti za prioritetni razvoj. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo kompetenčnih modelov s področja trajnosti in digitalizacije ter s predstavitvijo vseživljenjskega učenja kot rešitve za hitrejše pridobivanje znanj s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije, saj je zaznano pomanjkanje teh znanj pri posameznikih, ki so končali formalno izobrazbo v času, ko sta trajnost in digitalizacija predstavljali obrobni tematiki in še nista bili tako vpeti v izobraževanje in prioritete logistike in oskrbovalnih verig. Raziskovalni del monografije se začne s predstavitvijo vključenosti trajnostnega razvija v obstoječi zakonodajni okvir. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati vključenosti trajnostnih in digitalnih kompetenc v slovenske visokošolske programe in analiza prekrivanja le teh. Ključni raziskovalni del pa predstavljajo rezultati kvantitativne raziskave, ki se nanašajo na identifikacijo nujno potrebnih znanj, spretnosti in veščin s področja trajnostnega razvoja in digitalizacije v logistiki in oskrbovalnih verig, za nemoten hkratni zeleni in digitalni prehod v družbo 5.0. ter razlike v ključnih prioritetnih področjih, ki jih zaznavamo med gospodarstvom, mladimi in akademiki.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalizacija, oskrbovalne verige, vseživljenjsko učenje, zeleni in digitalni prehod
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1313; Prenosov: 181
Celotno besedilo (864,87 KB)

Opis: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Ključne besede: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1199; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,69 MB)