1. Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorjuNikita Holc, 2021, magistrsko delo Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 721; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojiteljaIris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenjaMaša Štaleker, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 820; Prenosov: 147
Celotno besedilo (864,87 KB) |
4. Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologijeDarja Kopitar, 2019, diplomsko delo Opis: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije.
Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Ključne besede: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2020; Ogledov: 1237; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v SlovenijiNina Jug, 2019, magistrsko delo Opis: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem.
Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja.
V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja.
Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj.
Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Ključne besede: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,69 MB) |
6. Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regijeVioleta Bahat Kmetič, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije.
Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092).
Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1190; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcevJasmina Vandur, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1113; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Neoliberalizem v geografskem izobraževanjuTina Podbevšek, 2018, magistrsko delo Opis: Neoliberalizem je politično ekonomska praksa, ki je postala vodilna doktirna našega časa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavile kratko zgodovino neoliberalizma in njegove posledice, ki se odražajo v družbi in s tem tudi v šolstvu. Kot metoda analize obstoječega sistema pa postaja vse bolj mednarodno priznana kritična geografija, ki skozi etično in politično prizmo raziskuje ter razkriva razmerja moči in neenakosti v družbi. Prav tako preizprašuje obstoječo geografsko znanost in njene prakse poučevanja. Predstavile pa smo tudi vlogo kritičnih geografov in geografinj, ki morajo kot intelektualci in intelektualke (po)ostati glasniki družbenih sprememb in tako mlade usmerjati v kritično ter kreativno soustvarjanje pravične prihodnosti za vse.
V aplikativnem delu smo pod drobnogled vzele termine, ki so postali sestavni del geografskega izobraževanja in učnega načrta. S pomočjo kritične analize terminov kot so družba znanja, vseživljensko učenje, učenje učenja in trajnostni razvoj smo predstavile, kako lahko nekritična uporaba tovrstnega diskurza v geografski pouk vnaša vrednote, stališče in poglede na svet, ki podpirajo obstoječi neoliberalni gospodarski in politični sistem. Poleg tega smo podrobno predstavile dve alternativni metodi za poučevanje geografije in sicer kritično pismenost in participatorno akcijsko raziskovanje, ki sta primerni za uporabo pri poučevanju geografije. Obe lahko služita kot orodje za naslavljanje nepravičnosti v neoliberalnem sistemu in usmerjata k aktivni in pravični participaciji ne samo učencev in učenk temveč vseh udeleženih subjektov. S pomočjo empirične raziskave, ki izhaja iz teoretičnega in aplikativnega dela, pa smo na koncu predstavile še stališča intervjuvanih učiteljev in učiteljic geografije o tem, ali neoliberalizem vpliva na šolsko geografijo, kaj je za njih kritična geografija in ali se sami dojemamjo za aktiviste oz. aktivistke.
Ključne besede: neoliberalizem, kritična geografija, družba znanja, vseživljenjsko učenje, učenje učenja, trajnostni razvoj, kritična pismenost, participatorno akcijsko raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1098; Prenosov: 153
Celotno besedilo (2,07 MB) |
9. Izboljšava sistema ravnanja z odpadki v podjetju xArmin Odobašić, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Smo v časih, ko je vedno bolj pomembno, kako se obnašamo do okolja. Pomembno je, da smo naravnani trajnostno, kar pomeni, da s svojo dejavnostjo čim manj obremenjujemo okolje, da prispevamo k njegovi ohranitvi in da stremimo k stalni izboljšavi svojega delovanja. Kot drug izziv za podjetje bi pa bilo sočasno znižanje stroškov, čemur sledi optimizacija določenih procesov.
Cilj diplomskega dela je znižati stroške v podjetju in zmanjšati vpliv na okolje, kar bomo dosegli s predlaganimi rešitvami v diplomski nalogi. Rešitve bodo preproste in ravno v tem je motivacija tako za nas kot tudi za druge, da se jih bodo držali. Kot drugi motivator bodo pa predstavljeni pozitivni učinki na okolje, katerih bodo predvsem na dolgi rok deležni vsi. Poglavje v diplomski nalogi bomo namenili tudi izobraževanju zaposlenih na področju ekološke inteligence in temu, kako lahko sami pripomorejo k čistejšemu okolju.
Ključne besede: odpadki, trajnostni razvoj, ekološka inteligenca, vseživljenjsko učenje, družbeno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 832; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,41 MB) |
10. Medpredmetno povezovanje biologije in matematikeTadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 793; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,23 MB) |
