| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru : 2019−2023
2023

Opis: Publikacija predstavlja različna področja delovanja Centra v obdobju med letoma 2019 in 2023. Center je spodbujal medgeneracijsko solidarnost, s priznavanjem heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami, sodelovanje ter socialno kohezijo. Zbrani prispevki sledijo poslanstvu Centra, ki je usmerjeno v e-učenje in e-izobraževanje, skrb za zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj okolja ter prikaz potreb starajoče se družbe, kar omogoča dejavno staranje in dvig kakovosti življenja starostnikov. Delovanje Centra je usklajeno s cilji in načeli starosti prijaznih univerz. V prispevkih so predstavljeni različni strokovni in medgeneracijski pogledi na aktualna družbena dogajanja, ki so ključnega pomena za razvoj humane, demokratične družbe. Umetnost in kultura sta nepogrešljivi spremljevalki življenja, zlasti v zreli dobi, ko se potreba po uživanju umetnosti običajno poveča, zato je dragocen tudi prispevek o umetnosti v obdobju zrelosti in nabor spominskih zapisov, ki bogatijo naše delo. Publikacijo dopolnjujejo dela iz poznega opusa zaslužnega profesorja Bojana Golije (1932–2014).
Ključne besede: pametno staranje, starosti prijazna univerza, vseživljenjsko izobraževanje, zdravje, inovativen, trajnostni in družbeno odgovoren razvoj, kultura
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 4
URL Povezava na datoteko

2.
Vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje : magistrsko delo
Barbara Kocbek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Ključne besede: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 395; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Izobraževanje starejših oseb na kulturno-umetniškem področju v domu starostnikov
Urška Gačnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju s poudarkom na področju kulture in umetnosti v domovih starostnikov. Opisali smo vidike starosti, stereotipe in predsodke o starejši populaciji ter njihove potrebe. Omenili smo spremembe v tem obdobju in razložili pojem kakovostne starosti. Prav tako smo predstavili možnosti socialnega varstva za starejše s poudarkom na domovih starostnikov. Osredotočili smo se še na vseživljenjsko izobraževanje in ga povezali s področjem kulture ter umetnosti. Podrobneje smo se osredotočili na vpliv teh dveh na kakovost življenja starostnikov. Na koncu smo podali še primere aktivnosti s kulturno-umetniškega področja v domovih starostnikov. Z empiričnim delom smo želeli preučiti, katere aktivnosti po mnenju starejših spadajo na področje kulture in umetnosti, katere jim dom starostnikov ponuja in katerih od teh se tudi sami udeležujejo. Ugotovili smo, da se tako stanovalci kot tudi domovi starostnikov zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja, kar pomeni, da je ponudba aktivnosti raznolika, starejši pa so z njo zadovoljni. Presenetljivo so moški tisti, ki so splošno bolj aktivni na kulturno–umetniškem področju, enako velja za starejše stanovalce domov. Večjo aktivnost smo zasledili tudi pri tistih, ki so prej živeli v mestu, in pri tistih, ki imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: starostniki, dom starostnikov, vseživljenjsko izobraževanje, kultura, umetnost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 742; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Izpopolnjevanje strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju v Sloveniji
Nina Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Nenehne spremembe, ki jih povzroča hitra in stalna rast informacij, tehnologije, konkurenca in razvoj na vseh področjih našega življenja, zahtevajo od posameznikov, da se stalno in nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vseživljenjsko učenje je postalo potreba za preživetje, znanje pa dominantna konkurenčna prednost in ključ do uspeha posameznika ter navsezadnje tudi organizacije, kar vpliva na pojavljanje vedno večjega razkoraka med potrebami trga dela in formalno pridobljenim znanjem. Strokovni delavci se v svojem vsak dan, dandanes vse bolj soočajo z zelo hitrimi spreminjajočimi se potrebami, ki zahtevajo novo znanje, nove nize kompetenc in nove pristope k poučevanju. Zato se mora poklicna pot vsakega strokovnega delavca nenehno prilagajati v smeri doseganja boljših rezultatov udeležencev izobraževanja. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali teoretične osnove izobraževanja odraslih v Sloveniji, predstavili smo razlike med andragogiko in pedagogiko. Opisali smo tudi andragoški ciklus, katerega poimenujemo tudi izobraževalni ciklus, s katerim se označuje zaporedje faz, ki so značilne za proces izobraževanja odraslih. V prvem delu teoretičnega dela smo na kratko opisali tudi izobraževalne programe za odrasle v Sloveniji, višje strokovno izobraževanje ter Skupnost VSŠ. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili osnove izpopolnjevanje, profesije in profesionalizma. Predstavili smo pet modelov profesionalnega razvoja pedagoško-andragoških delavcev, ki so sicer zelo enodimenzionalni in pomanjkljivo povezujejo vse dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, a nam vseeno teoretično konkretizirajo elemente različnih stopenj profesionalnega razvoja. Ker menimo, da so kakovostno in sistematično izobraženi ter usposobljeni strokovni delavci ključ do dobrih rezultatov, smo pripravili analizo odnosa strokovnih delavcev do izpopolnjevanj, njihovo udeležbo in dojemanje različnih vidikov izpopolnjevanja. Raziskava je pokazala, da med mlajšimi in starejšimi strokovnimi delavci ni razlik v želji po dodatnem izpopolnjevanju ter, da v Sloveniji primanjkuje kvalitetnih programov izpopolnjevanj. Kot glavno ugotovitev zaključnega dela lahko navedemo, da je opolnomočenje skozi izpopolnjevanja in usposabljanje tisto, kar lahko strokovnim delavcem in tudi izobraževalcem odraslih pomaga na njihovi poklicni poti tako najhitreje kot tudi najopaznejše. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem tistim posameznikom, ki kažejo največjo potencial, samoiniciativnost in so najboljši na poti, da postanejo najboljši izobraževalci.
Ključne besede: Strokovni delavci, izpopolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 989; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanje
Sabina Švigelj, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Učenje in izobraževanje je postalo v današnjem času temeljnega pomena tudi za starostnike, zato obstaja veliko organizacij in programov, ki ponujajo izobraževanja različnim starostnim skupinam. V zadnjem času je veliko govora tudi o medgeneracijskem izobraževanju, navsezadnje se delovna doba podaljšuje, različne generacije pa moramo biti med seboj strpne in v koraku s časom. Vedno več je starejših ljudi, ki so tik pred upokojitvijo ali pa jim do upokojitve manjka nekaj let. Za to generacijo ljudi je delo v službi že precej stresno, saj je dogajanje zelo hitro in hektično. Poleg tega pa se uporablja vedno več informacijske tehnologije in tujih jezikov, ki jim niso vsi kos. V medgeneracijskih centrih zato izvajajo različne delavnice in aktivnosti za različne generacije ljudi. Učenje angleškega jezika in računalniške delavnice so že stalnica, ki se izvajajo na mesečni ravni. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V uvodnem delu smo teoretično predstavili medgeneracijsko izobraževanje in učenje ter opisali razlike med generacijami. Predstavili smo nekaj medgeneracijskih centrov ter univerze za tretje življenjsko obdobje. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali ozaveščenost ljudi o medgeneracijskih programih in nasploh o medgeneracijskemu učenju in izobraževanju. Zanimalo nas je, kateri so glavni motivi za vključevanje v medgeneracijske programe ter kako pomembne so izkušnje starostnikov na trgu delovne sile.
Ključne besede: - Medgeneracijsko izobraževanje, - vseživljenjsko učenje, - generacija, - sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1963; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacije
Jerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1521; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1408; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
VPLIV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA KAKOVOST ŽIVLJENJA – PRIMER LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA
Nataša Hohnjec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako izobraževanje udeležencev odraslih vpliva na kvaliteto njihovega življenja ter koliko je pri delu uspešna organizacija (Ljudska univerza Rogaška Slatina). Namen raziskave je bil odkriti, kako vpliva vključenost v izobraževanje in učenje na percepcijo kakovosti življenja ljudi ter tako spoznati, kateri so tisti dejavniki izobraževanja in učenja, zaradi katerih ljudje doživljajo življenje bolj kakovostno. Zaposleni se na LURS, ki je vodilna organizacija na področju izobraževanja odraslih na območju Obsotelja in Kozjanskega, zavedamo tega, da je ustrezna izobrazba ključni dejavnik za kakovostnejše življenje naših slušateljev programov izobraževanja odraslih. Spremljamo povpraševanje na trgu dela in temu tudi prilagajamo naše programe. Sodelujemo z večjimi podjetji na tem območju, s katerimi ustvarjamo projekte, ki so v veliki meri namenjeni temu, da se omogoči kvalitetno in kakovostnejše življenje posameznika. Vsakega udeleženca ustrezno motiviramo, saj se zavedamo tega, da si vsi, ki se vpišejo v programe, želijo izboljšati kakovost svojega življenja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, izobraževanje, motivacijske teorije, Ljudska univerza Rogaška Slatina.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1349; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (663,86 KB)

9.
IZOBRAŽEVANJE PRODAJALCEV OSEBNIH VOZIL V PODJETJU X
Nina Minov, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V sodobnih tehnoloških časih se povečuje zavedanje relevantnosti nenehnega usposabljanja in izobraževanja kadrov, saj le tako ostanemo v prednosti pred konkurenco ter posledično pridobimo več potencialnih strank. Zavedamo se, da so naši zaposleni že pridobili neko formalno izobrazbo, ki pa je le osnova za delovanje na določenem področju. Pomembno je, da znanje svojih zaposlenih stalno nadgrajujemo, razvijamo in osvežujemo, saj se okolje spreminja zelo hitro in naše znanje hitro zastara. Potreba po izobraževanju pa se izraziteje pokaže na delovnih mestih, ki so povezana s tehnologijo ter prodajo le-te, saj morajo imeti najnovejše znanje, da se proces prodaje lahko izvede. V prvem, teoretičnem delu, bomo predstavili pojem izobraževanje, saj je to konstanten in planiran proces, ki posamezniku pomaga, da pridobiva nova znanja, veščine in navade, zaradi katerih se lažje vklopi v svoje okolje. Posamezniku pomaga odkrivati nova razumevanja ter pridobivati informacije, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju sveta oziroma družbenega okolja, ki ga obdaja. Dotaknili se bomo tudi vseživljenjskega izobraževanja ter andragogike, ki sta pomembna iz vidika razumevanja izobraževanja starejšega posameznika, saj so starejši posamezniki tisti, ki se vključujejo v delovne procese. V praktičnem delu bomo postavili štiri hipoteze, ki jih bomo potrdili ali ovrgli glede na rezultate, pridobljene preko anketnih vprašalnikov. Ugotavljali bomo razlike med želenim in dejanskim znanjem, povezave med dobo zaposlitve in številom izobraževanj, postavili modele, ki bi lahko pripomogli k boljšemu sistemu izobraževanja ter se dotaknili pomoči 'coachinga' v tem primeru. Raziskava je bila izvedena v manjšem podjetju, ki se uspešno ukvarja s prodajo osebnih vozil. V podjetju X se zavedajo pomembnosti nenehnega procesa izobraževanja, s čimer svojim zaposlenim omogočajo pridobivanje novih znanj, skladno z novostmi v prodajnem programu ter se s tem, ko vlagajo v zaposlene, trudijo biti dober delodajalec. Zavedajo se, da je prodajno osebje ključnega pomena, saj so potrošnje zelo pomemben stik s svetom, v katerem se je potrebno boriti za svoj obstoj. Rezultati bodo pokazali, ali je stopnja pripravljenosti za izobraževanje v obratnem sorazmerju s številom let zaposlitve, kot trdimo v hipotezi. Prav tako pa bomo raziskali, ali so v prvih letih svoje zaposlitve deležni več izobraževanj kot v kasnejših. Dotaknili pa smo se tudi razlik v prodaji, ki se porajajo med ženskimi in moškimi prodajalci.
Ključne besede: izobraževanje, prodaja, vseživljenjsko izobraževanje, izobraževanje odraslih, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (598,14 KB)

10.
Organizacija in kakovost izobraževanja odraslih
Mojca Muhič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izobraževanje odraslih vedno bolj pridobiva na pomenu kot ena izmed temeljnih in sodobnih oblik izobraževanja. Poseben pomen ima vseživljenjsko učenje. Odrasli se na poti do odločitve za nadaljnje izobraževanje oziroma usposabljanje soočajo s številnimi ovirami in omejitvami. Namen diplomskega dela je bil na podlagi opravljene raziskave ugotoviti, kje se pri odraslih, ki se izobražujejo, najpogosteje pojavljajo težave, na kakšen način lahko najdemo možne rešitve in kakšno vlogo ima pri tem izobraževalna ustanova, ki izobraževanja in usposabljanja izvaja. Tako smo ugotovili, da največjo oviro pri izobraževanju odraslih predstavljajo šolnine, da je večina odraslih, ki se izobražujejo, zaposlenih ter da na kakovost izvajanja izobraževanj in usposabljanj odraslih najbolj vplivajo učitelji.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, organizacija izobraževanja, vseživljenjsko učenje, kakovost izobraževanja odraslih, zadovoljstvo udeležencev
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1256; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici