| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NOVODOBNO OČETOVSTVO
Janja Režonja, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom NOVODOBNO OČETOVSTVO smo želeli raziskati aktivnejšo vlogo očeta v družinskem življenju. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov. V teoretičnem delu analiziramo vpliv različnih družbenih sprememb na družinsko življenje in na spremenjene vloge v družini, ki so posledica prehoda od modernosti k postmodernosti. V nadaljevanju je v ospredju našega dela pojav novega očetovstva, njegova aktivnejša vloga v družini in razširjenost tega fenomena v Sloveniji. Diplomsko delo smo zaključili z empiričnim delom, ki obsega anketno raziskavo, izvedeno na vzorcu petdesetih očetov, ki imajo vsaj enega otroka starega do pet let. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti prakse očetovanja v vsakdanjem življenju in razširjenost omenjenega fenomena.
Ključne besede: družina, postmodernost, uskladitev dela in družine, očetovanje, vsakdanje življenje.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1529; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (788,81 KB)

2.
RELIGIOZNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE PRI INKIH
Mihaela Šuper, 2012, diplomsko delo

Opis: Inki so bili eno izmed starodavnih ljudstev predkolumbovske dobe, ki je v kratkem času doseglo svoj razvoj od majhnega plemena do stopnje največjega in najrazvitejšega imperija svojega časa. Njihovo življenje je bilo prežeto z religioznimi elementi in njihov panteon bogov je bil postavljen v središče dogajanja. Temelji religije so bili prevzeti od predhodnih kultur, Inki pa so jo prilagodili za svoje potrebe. Vsak član skupnosti je imel neko funkcijo in vrednost, njihov sistem recipročnosti in prerazdeljevanja dobrin pa je vsem omogočal dostojno življenje. Vse to pa se je spremenilo s prihodom španskega konkvistadorja Francisca Pizzara, ki je leta 1532 dosegel meje inkovskega kraljestva in s tem zapečatil njihovo nadaljnjo usodo, ki je vodila v propad mogočne civilizacije. Religija in njihov vsakdan sta bili med seboj izjemno povezani področji, njihova religiozna prepričanja in običaji pa so v andskem svetu marsikje živi še danes.
Ključne besede: Inki, religija, vsakdanje življenje, predkolumbovska doba, Francisco Pizzaro, konkvistador
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1998; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč
Dragan Potočnik, 2014, umetniško delo

Opis: Popotniške zgodbe zgodovinarja in pesnika Dragana Potočnika z njegovih številnih potovanj po Afriki in Aziji.
Ključne besede: potovanja, ljudski običaji, vsakdanje življenje, elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 430; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Matija Korvin
Koni Vöröš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem se ukvarjala z družino Hunyadi in z njihovo vlogo pri oblikovanju madžarske in evropske zgodovine. Opisala sem, kako se je v le nekaj desetletjih povečal vpliv te družine, kako je lahko postal član družine, ki ni izvirala iz kraljeve dinastije, kralj Kraljevine Ogrske, kako je le-ta s svojimi odločitvami vplival na oblikovanje zgodovine. Na koncu naloge sem opisala še vsakdanje življenje na Ogrskem v času vladavine Matije Korvina. Vzpon družine Hunyadi, ki ni izvirala iz kraljeve družine, se je začel z Jánosem Hunyadijem, ki je imel pomembno vlogo v boju proti Turkom. S svojimi dosežki si je pridobil dovolj veliko vlogo, da je lahko vplival na oblikovanje madžarske zgodovine. Postal je eden najvplivnejših mož v državi, prav njegove zasluge, njegovi dosežki so veliko pripomogli k dejstvu, da so njegovega mlajšega sina, Matija Korvina kasneje izvolili za ogrskega kralja. Korvin je moral na začetku svojega vladanja utrditi svojo oblast in izvesti številne reforme, eden izmed najpomembnejših ukrepov je bila uvedba črne vojske, ki mu je pomagala pri oblikovanju centralizirane kraljeve moči. Matija Korvin se je po utrditvi svoje oblasti začel zapletati v vojne, ki so bile tako rekoč nujne, tako v vojne proti Turkom in v vojne, s katerimi se je želel uveljaviti v Evropi in v tiste, ki so oblikovale potek evropske zgodovine: to so vojne proti Čehom in vojne v Avstriji. Matija Korvin je bil nosilec več nazivov: kralj Kraljevine Ogrske, od leta 1469 je bil še češki kralj, od leta 1486 pa še vojvoda Avstrije. Matija Korvin ni bil samo vojščak, bil je tudi veliki ljubitelj umetnosti, tako je njegov dvor postal središče renesanse. Budimski dvor je slovel po svoji knjižnici Bibliotheci Corviniani ali na kratko Corvini. V času njegovega vladanja je renesančna kultura na Madžarskem dosegla višek. V svojih raziskavah sem ugotovila, da je na oblikovanje kulture in življenja na budimskem dvoru v veliki meri vplivala tudi Matijeva druga žena Beatrice Aragonska. V nalogi sem se ukvarjala še z vsakdanjim življenjem v času Matije Korvina, primerjala sem razlike med premožnejšimi in revnejšimi, opisala pa sem tudi nekatere tipične začimbe in prehranjevalne navade tistega časa.
Ključne besede: Matija Korvin, Ogrska, Turki, Češka, Avstrija, vojne, vsakdanje življenje, renesansa, srednji vek
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 1312; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

5.
Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja
Maja Mavec, 2017, magistrsko delo

Opis: Uporaba frazemov je v šoli in v življenju zelo pogosta, ker pa je frazeologija mlada veda, še ni toliko raziskana. Izražanje s frazemi naš jezik obogati in ga naredi zanimivejšega. Razumevanje frazemov je včasih zapleteno, saj gre za besedne zveze, ki imajo prenesen pomen. Razumevanje frazemov pri otrocih s starostjo narašča in do konca osnovne šole doseže obseg razumevanja splošnih frazemov. V magistrskem delu z naslovom Razumevanje frazemov iz učnega gradiva in vsakdanjega življenja je bilo preučeno razumevanje izbranih frazemov pri tretješolcih. Razumevanje je bilo preverjeno s preverjanjem (testom) znanja, ki je vseboval naloge s frazemi iz učnega gradiva in iz vsakdanjega življenja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v razumevanju frazemov glede na izbor frazema, ali se razlikuje razumevanje frazemov pri dečkih in deklicah ter ali obstaja povezava med končno oceno pri slovenščini in številom točk na preverjanju znanja. Analiza preverjanja znanja je pokazala, da v raziskavo vključeni tretješolci enako dobro razumejo frazeme, ki so jih obravnavali v šoli, in frazeme, ki so bili izbrani iz vsakdanjega življenja. Med dečki in deklicami ni bilo razlik v razumevanju frazemov. Rezultati so pokazali, da je bila višina zaključene ocene pri slovenščini povezana z uspešnostjo na preverjanju znanja. Tisti učenci, ki so imeli pri slovenščini zaključeno višjo oceno, so bili na preverjanju bolj uspešni, in obratno. Učenci so na testu v povprečju dosegli 64-% uspešnost. Čeprav so učna gradiva bogata s frazemi, je bilo pri pregledu učnega načrta za slovenščino ugotovljeno, da se frazemom ne namenja veliko pozornosti. Frazemi imajo za slovenski jezik veliko vrednost, zato bi učitelji morali učence vseeno opozarjati na frazeme, jih spodbujati k razmišljanju o njihovem pomenu in jim pomagati pri oblikovanju pravilnega pomena.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, učni načrt za slovenščino, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, tretješolci, učno gradivo, vsakdanje življenje
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 463; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Vikingi: med realnostjo in filmsko fikcijo
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature predstavlja življenje Vikingov. Ključni vir v našem primeru je predstavljala serija Vikingi, opirali pa smo se tudi na sage, ki opisujejo ljudi ali dogodke v vikinškem življenju. V prvem delu so tako opisani splošni podatki o Vikingih, ki so potrebni za razumevanje njihovega življenja in razmišljanja. V osrednjem delu pa je naloga osredotočena na tematiko, ki je v seriji v ospredju, in sicer na vojskovanje ter na odnose s celinsko Evropo. Vikingi so bili Skandinavci, združeni iz treh držav. Na začetku vikinške dobe, ki se je začela leta 800, je bilo teh ljudi na tem območju malo. Kasneje se je to zaradi ugodnih razmer spremenilo in njihovo število je začelo naraščati. Vse to je privedlo do njihove ekspanzije. Iskali so si nova ozemlja za naselitev, poleg tega pa so hrepeneli po materialnih dobrinah, ki so jih pridobili na roparskih pohodih. Vikingi so se tako odlikovali na vojaškem področju. Bili so pravi pomorščaki. Želja po odkrivanju novih ozemelj jih je pripeljala do tega, da so izpopolnili svojo tehniko gradnje ladij. Pri odkrivanju novih držav so naleteli na nove kulture, s katerimi so trčili na svojih pohodih. Sprva so na zahodu prišli do Anglije in spoznali novo vero: krščanstvo. To je bilo za njih nekaj povsem novega, saj so bili sami pogani. Njihova mitologija je bila obsežna, poznali so širok spekter bogov. Verjeli so, da ti bogovi krojijo njihova življenja. V njih so iskali vzor in pojasnila za določene dogodke. Po Angliji je bil njihov cilj pot do današnje Francije, kjer so naleteli na precejšen odpor in so se morali v tehniki vojskovanja izpopolniti. Kmalu jim tudi Pariz ni bil dovolj in pot jih je vodila dalje.
Ključne besede: Vikingi, serija, sage, mitologija, pogrebni običaji, celinska Evropa, vsakdanje življenje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 821; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici