Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in praktičnega dela. V empiričnem delu so predstavljene analize in ugotovitve raziskave, v kateri se je ugotavlja vrsta delovnih orodij in delovnega gradiva, ki jih otroci uporabljajo pri tehničnih dejavnostih. Ugotavljalo se je tudi, ali se vzgojiteljem zdi pomembno, da se otroci že v predšolskem obdobju seznanijo z uporabo orodij, obenem pa nas je zanimalo, ali vzgojitelji poznajo strategijo dela projektne naloge in se te pri delu v vrtcu tudi poslužujejo. Ugotovili smo, da se vzgojiteljem seznanitev z uporabo orodij pri predšolskih otrocih zdi pomembna. Prav tako vzgojitelji poznajo projektno nalogo, a jo le redko uporabljajo za pridobivanje znanja na področju tehnike in tehnologije. Ravno to nas je spodbudilo, da smo v drugem, praktičnem delu, projektno nalogo v vrtcu tudi izvedli in s tem pokazali, da je uporaba orodij primerna že v predšolskem obdobju. Dognali smo tudi, da otroci ob tem neizmerno uživajo, saj so se skozi projekt seznanili z obdelovalnimi orodji in z načini rokovanja z njimi, prav tako so se naučili poskrbeti za varnost pri delu in slediti fazam projekta. Ta projekt nas je spodbudil k temu, da se bomo takšnih strategij dela v bodoče posluževali v večji meri in upamo, da naš primer k slednjemu spodbudi tudi ostale vzgojitelje.
Ključne besede: tehnične dejavnosti, projektna naloga, delovno orodje, predšolski otroci, vrtec
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 23
Celotno besedilo (9,72 MB)

Opis: Diplomsko delo Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen razvoj govora predšolskih otrok od predjezikovnega vse do jezikovnega obdobja. Sledi opredelitev pripovedovanja otrok. Opisane so različne strategije, s katerimi vzgojitelji spodbujajo pripovedovanje otrok v vrtcu. Strategije so kasneje uporabljene v empiričnem delu diplomske naloge. Cilj le-te je raziskati vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje predšolskih otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja. Zbrali smo 18 zgodb šestih otrok, starih 5–6 let. Vsak izmed šestih otrok je pripovedoval tri zgodbe. Pripovedovali so ob treh različnih spodbudah: besedni spodbudi, lastni ilustraciji in s pomočjo pripovednih kock. Otroke smo predhodno s posvetom z vzgojiteljico razdelili v tri skupine glede zmožnosti pripovedovanja: otroka, ki sta na govornem področju boljša, otroka, ki sta povprečna in otroka, ki sta na govornem področju šibkejša. Primerjali smo zgodbe različno sposobnih otrok z vsemi tremi spodbudami.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, spodbude za pripovedovanje, vrtec, 5–6 let
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V teoretičnem delu naloge smo podrobneje opisali pomen, cilje in naloge predšolske glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otrok in glasbene dejavnosti. Posebno pozornost smo posvetili glasbenemu ustvarjanju oziroma ustvarjanju v glasbi in ustvarjanju ob glasbi. Pri ustvarjanju v glasbi smo se osredotočili na vokalno in instrumentalno ustvarjanje ter ju podrobneje opisali. Nazadnje smo omenili tudi Kurikulum za vrtce, v katerem ima tudi glasba svoj prostor, in sicer na področju umetnosti. V empiričnem delu smo s skupino otrok izvedli glasbene dejavnosti, ki smo jih pripravili v sklopu šestih didaktičnih enot. Namen empiričnega dela je bilo ugotoviti kvantiteto in kvaliteto glasbenega ustvarjanja otrok, starih od štiri do šest let, ter interes otrok do glasbenega ustvarjanja. Na koncu smo opravili analizo spremljanja aktivnosti otrok pri glasbenih dejavnostih. Z raziskavo smo ugotovili, da otroci izražajo interes za glasbene dejavnosti. Največ interesa izražajo za neusmerjene dejavnosti (glasbeni kotički) in dejavnosti instrumentalnega ustvarjanja. Nekaj odstopanj se pojavi pri doseganju ciljev vokalnega in instrumentalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, vokalna ustvarjalnost, instrumentalna ustvarjalnost, predšolski otroci, vrtec
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 59
Celotno besedilo (505,58 KB)

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je nekaj, brez česar si življenja v 21. stoletju enostavno več ne moremo predstavljati. Tako kot smo z IKT obkroženi odrasli in najstniki, nikakor ne moremo zanikati dejstva, da je tudi velik del življenja malčkov in otrok. Z IKT se otroci srečujejo zelo zgodaj, najpogosteje v obliki gledanja risank na televiziji. Dokaj hitro začnejo posegati tudi po telefonih, tablicah itn., saj te naprave izredno pritegnejo njihovo pozornost. Tako otroci že od malih nog odraščajo z IKT. In prav zato menimo, da je IKT del otrokovega vsakdana, ki se ga mora vzgojiteljica dobro zavedati ter tudi sama stopiti v korak s časom in IKT uporabiti oz. uvesti v vrtčevsko okolje. Vendar tako, da bo uporaba varna, prijetna ter poučna. Ker se zavedamo pomembnosti uporabe IKT v predšolskem obdobju, smo se odločili raziskati uporabo IKT v vrtcih. V diplomskem delu se bomo tako najprej osredotočili na opredelitev pojma IKT, pomena, kaj IKT sploh je, ter kako je ta hitro spreminjajoča se tehnologija preobrazila družbo ter se zasidrala v vsa področja človekovega življenja. Zanima nas predvsem, katere vrste IKT so primerne za uporabo v predšolskem obdobju, kakšni so vplivi uporabe le-te na predšolske otroke ter kakšne prednosti, slabosti in nevarnosti so prisotne. Zanimalo nas bo, kakšne so možnosti uporabe IKT kot didaktičnega sredstva, ki pri otroku spodbuja zanimanje in s tem bolj učinkovito učenje, razumevanje in spoznavanje ter višji nivo znanja. Mnenja smo, da so digitalne kompetence strokovnega delavca v sodobnih vrtcih ključne. Kot primer mogoče didaktične uporabe IKT bomo v teoretičnem delu predstavili didaktičnega robotka in nakazali možnosti vključevanja le-tega v delo v vrtcu. Želimo ugotoviti, kakšni so odzivi otrok nanj ter kakšni so odzivi in mnenja vzgojiteljic o možni uporabi didaktičnih robotkov pri nadaljnjem delu z otroki.
Ključne besede: Vrtec, otroci, IKT, vključevanje IKT, didaktični robotki
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 191; Prenosov: 62
Celotno besedilo (5,57 MB)

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,28 MB)