| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 247
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba tolažilnih predmetov v vrtcu
Vanja Kiselak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba tolažilnih predmetov v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, kako otroka pripraviti in mu olajšati prvi vstop v vrtec. Nato je predstavljen prikriti kurikulum, ki je pomemben del otrokovega vsakdanjega preživljanja časa v vrtcu. Pri otrocih pa je zelo pomembna navezanosti, ki jo razvijejo do oseb, predmetov in ljubkovalnih igrač. Te ljubkovalne igrače in predmeti otrokom predstavljajo neko varnost in uteho. Prešli smo na vpliv navezanosti pri čustvenem in socialnem razvoju. Na koncu spregovorimo še o higieni teh igrač, kako je potrebno vzdrževati čistočo in kakšne bolezni in okužbe se lahko pojavijo, če ne upoštevamo higiene. V empiričnem delu smo s pomočjo tabel prikazali odgovore, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je zajemal vprašanja, ki so se nanašala na ljubkovalne predmete. Vse anketirane osebe so bile ali vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljic. Pod vsako tabelo smo zapisali interpretacije posameznih rezultatov.
Ključne besede: tolažilni predmeti, vrtec, navezanost, higiena
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka
Neli Voglar, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca
Ksenija Gominšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca je v teoretičnem delu predstavljen pomen branja in bralne pismenosti v zgodnjem otroštvu ter vloga odraslih pri razvoju otrokove bralni pismenosti. Opisane so težave otrok s primanjkljaji na govorno-jezikovnem področju pri bralnem razumevanju in lahko branje. V nadaljevanju magistrske naloge je predstavljen deček s posebnimi potrebami, deset izbranih kakovostnih otroških slikanic za otroke prvega starostnega obdobja in slikanica z besedilom v lahkem branju, primerna za otroke drugega starostnega obdobja. Poleg predstavitev slikanic so v tem delu predstavljene tudi analize posameznih slikanic ter evalvacija bralnega razumevanja slikanic dečka s posebnimi potrebami. Ob koncu predstavitve bralnega razumevanja sta zapisani priredbi dveh besedil v lahko berljivi obliki in preverjanje bralnega razumevanja besedila v lahkem branju z dečkom. Magistrsko delo se zaključi z zapisom sklepnih ugotovitev, v katerem so povzete sklepne misli in ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti z dečkom s posebnimi potrebami, ter mnenji o uporabi lahkega branja pri delu v razvojnem oddelku vrtca.
Ključne besede: analiza slikanic, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami, razvojni vrtec, bralna pismenost
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Naravoslovna učna pot »Skrivnostni Poljčanko« za predšolske otroke v občini poljčane
Nastja Hribernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pripraviti naravoslovno učno pot za predšolske otroke v neposredni bližini vrtca Poljčane. Otroci na učni poti s pomočjo skrivnostnega bitja po imenu Poljčanko spoznavajo naravno in kulturno dediščino kraja Poljčane. Poljčanko otrokom po celotni poti pušča namige in naloge, ki jih ti nato opravljajo na določenih postajah. Sodelovala je najstarejša skupina otrok vrtca Poljčane. V teoretičnem delu so predstavljeni področje naravoslovja pri predšolskih otrocih, vpliv staršev in pedagoških delavcev na otrokovo učenje naravoslovja, značilnosti učnih poti v različnih okoljih in dosedanje raziskave, ki proučujejo vpliv naravoslovnih učnih poti na otrokov celostni razvoj. Predstavljeni so kraj Poljčane in dosedanje učne poti v tem kraju. V praktičnem delu je na začetku predstavljena pripravljena naravoslovna učna pot, kasneje pa sta podrobneje opisani njena izvedba in evalvacija. Otroci, stari 5–6 let, že imajo določeno znanje o rastlinah, živalih in ostalih naravoslovnih vsebinah, ki se povezujejo z učno potjo. Ključnega pomena pa je, da skozi učno pot to znanje utrjujejo ter hkrati na zanimiv in ustvarjalen način pridobivajo novo.
Ključne besede: naravoslovje, predšolski otrok, raziskovanje, učna pot, vrtec
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (8,31 MB)

5.
Izvajanje dejavnosti za razvijanje socialno-emocionalnih veščin v integraciji z likovno umetnostjo v bolnišničnih vrtcih
Gabi Bezjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih. 
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno: 15.11.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
Načrtovanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu
Moris Baša, 2021, magistrsko delo

Opis: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev imajo pri svojem delu veliko svobode. Prav to jim omogoča izvajanje predšolske vzgoje na zelo različne načine. Ne glede na to, kaj bodo izvajali in na kakšen način, pa morajo svoje dejavnosti ustrezno načrtovati. Naša magistrska naloga se nanaša prav na načrtovanje dejavnosti in iz tega izhajajočih učnih priprav. Cilji zaključnega dela so spoznati načine načrtovanja dejavnosti v vrtcu, ugotoviti, katere so najpogosteje načrtovane oblike priprav, preveriti, katere elemente vsebujejo dnevne priprave vzgojiteljev in njihovih pomočnikov, ter kako pogosto se ti pojavljajo v njihovih učnih pripravah. V povezavi s tem smo izvedli raziskavo, v izhodiščni del katere smo vključili 403 in v dopolnitveni 327 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz naključno izbranih javnih vrtcev. Ugotovili smo, da se pri načrtovanju dejavnosti nekoliko več kot polovica vzgojiteljev in pomočnikov kljub možnosti uporabe različnih spletnih in računalniških programov za pisanje priprav poslužuje obrazcev za načrtovanje, same priprave pa jih večina piše v fizični obliki. Rezultati prav tako kažejo, da so najpogostejši element v učnih pripravah vzgojiteljev in pomočnikov poleg teme in področja dejavnosti globalni cilji, ki jih več kot polovica oblikuje samostojno v kombinaciji s povzemanjem iz Kurikuluma za vrtce, pri čemer jih pogosteje povzemajo iz Kurikuluma.
Ključne besede: elementi učne priprave, javni vrtec, načrtovanje dejavnosti, procesna raven, učni načrt
Objavljeno: 14.10.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karantene
Anja Dvoršak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karantene je podrobno analizirati vlogo vzgojiteljev pri vzpostavljanju in ohranjanju komunikacije s starši in otroki ter ugotoviti, na kakšen način in kako pogosto je potekala komunikacija v obdobju karantene med vzgojitelji in starši oziroma otroki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema čas epidemije Covid-19, komunikacije ter sodelovanje s starši v vrtcu. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega magistrskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Dve hipotezi smo potrdili ter dve smo zavrnili, saj nismo opazili statističnih značilnih razlik. Prišli smo do ugotovitve, da je komunikacija pomembna za prenos informacij in ohranitev stikov s starši in otroki. Vzgojitelji vseh starosti so redno vzpostavljali stike, kljub odsotnosti otrok v vrtcu. S starši otrok so se najpogosteje pogovarjali o dejavnostih in aktivnostih za otroke, o poteku in organizaciji dela v vrtcu v času epidemije ter o higieni in higienskih ukrepih v vrtcu in doma. Ugotovili smo, da je možno s pomočjo komunikacij zaznati pri ljudeh znake straha ali depresije, zato je komunikacija pomemben del našega vsakdanjega življenja in skozi komunikacijo si lahko pomagamo, predvsem v obdobju epidemije, ko so osebni stiki v ozadju. Pandemija bolezni COVID-19 je v vsakdanje življenje ljudi vnesla mnogo sprememb in izzivov. Zaradi hitrega širjenja bolezni so bile države primorane sprejemati različne ukrepe in prilagoditve. Ljudje se tako niso soočali zgolj z zdravstveno grožnjo, temveč so morali življenje in navade prilagoditi sprejetim ukrepom in priporočilom za preprečevanje širjenja bolezni. Čas epidemije in ukrepi so v veliki večini viri stresa, predvsem za starše in otroke. Starši se in se še bodo na vzgojitelje obračali z različnimi vprašanji, dilemami in strahovi, ob tem pa je pomembno, da vzgojitelji učinkovito komunicirajo in sodelujejo s starši ter so pri komunikaciji pozitivno naravnani.
Ključne besede: komunikacija, vrtec, vzgojitelji, starši, COVID-19, karantena
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1023,28 KB)

9.
Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem
Mia Želj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri.
Ključne besede: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 280; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Ključne besede: vrtec, družina, petje, otrok
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici