| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 279
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec : diplomsko delo
Kaja Kotnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo strnili mnenja in poglede različnih strokovnjakov o otrocih priseljencih in izzivih, s katerimi se lahko srečamo v času uvajanja v vrtec. Poglobili smo se v izzive, ki jih v času uvajanja v vrtec doživljajo starši in vzgojitelji ter kako potekata komunikacija in sodelovanje med strokovnimi delavci in starši. V empiričnem delu smo preučevali izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji, starši in otroci v obdobju uvajanja v vrtec, pri čemer smo posebno pozornost namenili otrokom priseljencem. Osredotočili smo se na to, kako različne skupine premagujejo te izzive. Podatke smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, nato pa smo odgovore razdelili na dve skupini: odgovore vzgojiteljev in odgovore staršev. Primerjali smo posamezne odgovore znotraj teh skupin ter jih na koncu analizirali tudi med seboj. Ugotovili smo, da obe skupini prepoznavata pomen postopnega prilagajanja otroka na novo okolje. Pri tem se tako starši kot vzgojitelji pogosto srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi, vendar si prizadevajo za spoštovanje otrokovih kulturnih posebnosti, prilagajanje učnega okolja ter uporabo tehnologije za učinkovito komunikacijo.
Ključne besede: uvajanje v vrtec, otroci priseljenci, izzivi vzgojiteljev, izzivi staršev
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (976,66 KB)

2.
Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu : diplomsko delo
Katja Kovačič, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanja
Dragica Haramija, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci.
Ključne besede: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Elementi doživljajskega igrišča v javnem vrtcu : diplomsko delo
Sergej Črnčec, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo kreirajo teoretični, praktični in empirični del, ki skupaj tvorijo raziskavo o implementiranju elementov doživljajskega igrišča v javne vrtce. Teoretični del je podkovan s strokovno literaturo različnih avtorjev kot tudi strokovnjakov, ki izvajajo projekt doživljajskega igrišča. V teoretičnem delu smo podrobno pogledali in pojasnili delovanje javnega vrtca ter pravilnike, ki so vezani na samo življenje v vrtcu, kot tudi delovanje doživljajskega igrišča, predvsem način dela in metode, ki se na igrišču uporabljajo. Teoretični del in raziskovalna vprašanja smo podkrepili z izvedbo praktičnega dela, kjer smo z otroki v vrtcu pripravili ogenj, ter empiričnim delom, kjer smo za mnenja in izkušnje povprašali vzgojiteljice, starše otrok, ki obiskujejo doživljajsko igrišče in dva mladinska delavca, ki izvajata dejavnosti na doživljajskem igrišču. V sklopu diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje, in sicer da implementiramo element doživljajskega igrišča v vrtčevsko okolje, proučimo in izluščimo prednosti in slabosti principa dela na doživljajskem igrišču kot tudi v javnem vrtcu ter raziščemo, kakšen je pogled staršev na skandinavske vrtce. S pregledom teorije, ki smo jo implementirali v praktični del in povezali z empiričnim, smo prišli do pozitivnih ugotovitev glede dela in metod doživljajskega igrišča, katere bi lahko implementirali v javni vrtec. Pod pozitivne ugotovitve tako naštevamo povezavo z okoljem, kot metodo dela z igro, tvegano igro in izkustveno učenje.
Ključne besede: javni vrtec, doživljajsko igrišče, playwork, doživljajska pedagogika, ogenj
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

5.
Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu
Vita Čurman, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Ključne besede: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu : diplomsko delo
Teja Špilek, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so obravnavana teoretična izhodišča o poučevanju matematike v vrtcu − novi mediji s poudarkom na socialnih omrežjih. Posebej je definirana raba socialnih omrežij v namene poučevanja, kjer je izpostavljen namen rabe s strani vzgojiteljev, vpliv socialnih omrežij na profesionalni razvoj vzgojiteljev, varna uporaba socialnih omrežij s strani vzgojitelja, raba s strani študentov in začetnikov, hkrati so našteta socialna omrežja, ki jih vzgojitelji uporabljajo, prav tako je ovrednotena raba socialnih omrežij za poučevanje matematike, na koncu pa so navedeni tudi primeri dejavnosti, ki jih najdemo na socialnih omrežjih. V empiričnem delu je podrobneje obravnavana raziskava rabe socialnih omrežij med študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka, pri čemer smo se osredotočili predvsem na uporabo, ki je povezana s področjem matematike. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, obdelani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni tabelarično. Rezultati raziskave so pokazali, da je matematika peto najpogostejše področje, za katerega anketiranci iščejo ideje na socialnih omrežjih. Prav tako smo ugotovili, da zelo majhen delež anketirancev na socialnih omrežjih spremlja vplivneže s področja matematike.
Ključne besede: socialna omrežja, poučevanje matematike, vrtec, vzgojitelji, študenti
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

7.
Vloga gozdnega vrtca pri motoričnem razvoju otrok, starih 2-3 leta
Kaja Hovnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga gozdnega vrtca pri motoričnem razvoju 2–3 leta starih otrok je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na motorični razvoj in kako se spremlja motoričen razvoj otrok. Predstavili smo program gozdnega vrtca, kaj je njegova vloga, ter Denverski razvojni presejalni test. Na koncu teoretičnega dela smo omenili in predstavili tudi dosedanje raziskave, ki so bile ugotovljene na podlagi dobrih praks s sodelovanjem gozdnega vrtca. Drugi del predstavlja empirično raziskavo, kjer smo ugotavljali razliko v motoričnem razvoju med dvema vrtcema – Vrtec Ravne na Koroškem, ki izvaja program gozdnega vrtca, in Vrtec Otona Župančiča Maribor, ki tega programa ne izvaja. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 2–3 leta starih otrok. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo Denverskega razvojno presejalnega testa, smo ugotovili, da otroci, ki so vključeni v program gozdnega vrtca, dosegajo boljše rezultate Denverskega presejalnega testa kot otroci, ki v program gozdnega vrtca niso vključeni.
Ključne besede: Motorični razvoj otroka, Gozdni vrtec, Denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1019,18 KB)

8.
Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcu
Monika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Načrtovanje ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vrtcu : diplomsko delo
Ana Šart, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Vključenost elementov alternativnih pedagoških konceptov v javni vrtec : diplomsko delo
Nina Iršič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo opredelili koncept javnega vrtca, kurikuluma in šolske zakonodaje. Prav tako smo na kratko predstavili Mario Montessori, njen življenjepis in podrobneje predstavili alternativni pedagoški koncept Montessori pedagogike. Predstavili smo tudi Lorisa Malaguzzija, kot začetnika Reggio Pedagogike in Rudolfa Steinerja, utemeljitelja Waldorfske pedagogike, prav tako smo podrobneje opredelili oba alternativna pedagoška koncepta. V vseh štirih konceptih smo se osredotočili na položaj otroka, položaj vzgojitelja, urejenost prostora in opredelili glavne značilnosti konceptov. Posvetili pa smo se tudi osnovni otrokovi dejavnosti, to je igra in z njo povezana sredstva oziroma igrače. Drugi del diplomskega dela je empiričen, izvedli smo raziskavo. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam, ki so zaposlene v javnih vrtcih, smo želeli ugotoviti, ali kljub delu v javnem vrtcu, poznajo alternativne pedagoške koncepte, ali vključujejo njihove elemente v javni vrtec, kako to počnejo in zakaj.
Ključne besede: javni vrtec, alternativni pedagoški koncepti, Montessori pedagogika, pedagogika Reggio Emilia, Waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici