| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava porabe časa in goriva pri uporabi različnih strojev za pripravo tal
Mitja Guzelj, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na katedri za biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poizkus v katerem smo primerjali predsetveno obdelavo nekoč in danes. V poskusu smo uporabili tri različne priključke (predsetvenik, krožna brana in vrtavkasta brana) v štirih ponovitvah. Hoteli smo dokazati, da je možno prihraniti čas in gorivo ter s tem tudi denar ob uporabi novejše kmetijske mehanizacije. Poskus se je izvajal na njivi v Orehovcih pri Gornji Radgoni. Površina Gerka-njive je bila 19530 m2, njiva je bila razdeljena na dvanajst parcel, površina posamezne parcele pa je zavzemala 1627,5 m2. Po statistični obdelavi podatkov smo ugotovili, da je najvarčnejša in najbolj ekonomična vrtavkasta brana.
Ključne besede: Predsetvenik, Vrtavkasta brana, Krožna brana, Poraba časa, poraba goriva
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2313; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (875,87 KB)

2.
Vpliv ekonomske priključne gredi na porabo goriva pri delu z vrtavkasto brano
Klemen Konečnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Zorana zemlja ni dovolj zdrobljena in poravnana, da bi bila primerna za setev, zato jo moramo dopolnilno obdelati. Uporaba vrtavkaste brane je najbolj razširjena metoda za dopolnilno obdelavo tal. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako obdelati določeno površino, da bomo za to porabili čim manj goriva in časa. Zanimalo nas je, kako na porabo goriva vpliva število vrtljajev motorja in priključne gredi. Primerjali smo porabo goriva pri dopolnilni obdelavi tal na jeseni in na spomladi zoranih njivah. Za poskus smo uporabili traktor Case-IH JX90 in vrtavkasto brano VOGEL NOOT Terramat L 250. Povprečna poraba pri brananju na jeseni zorani njivi pri nazivnih vrtljajih motorja 2199 min-1 je znašala 10,7 l/ha, pri vrtljajih motorja 1715 min-1 pa 7,9 l/ha. Na spomladi zorani njivi je znašala poraba pri 2199 min-1 9,5 l/ha, pri 1715 min-1 pa 8,7 l/ha. V obeh primerih je bila hitrost vrtenja priključne gredi 540 min-1. Z gotovostjo lahko trdimo, da je uporaba ekonomske priključne gredi smiselna in ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Obdelava tal, vrtavkasta brana, ekonomska priključna gred, poraba goriva.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1296; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici