| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah
Mateja Napret, 2021, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Vloga šole pri socialnem izključevanju uporabnikov drog
Barbara Erjavec, 2019, magistrsko delo

Opis: Droge so danes globalen problem. Zaradi vse večje razširjenosti drog je ta posledično precej razširjena tudi med mladostniki. Droge so danes lahko dostopne, ponudba in raznolikost drog sta veliki, mladi pa vse več posegajo po drogah. Ugotavljali smo, da je uporaba drog zaradi svojih učinkov na telo povezana z zmožnostjo učenja, posledično pa z učnim uspehom. Prav tako avtorji navajajo, da so odvisni od drog pogosto marginalizirani in stigmatizirani. V magistrskem delu nas je zanimala povezava med uporabo drog med srednješolsko mladino v Sloveniji in njihovo marginalizacijo. Raziskovali smo socialno izključenost uporabnikov drog in njihov učni uspeh v času šolanja. Pozornost smo namenili tudi preventivi, ker menimo, da je le-ta v šolah zelo pomembna. V raziskavi smo uporabili intervjuje (bivših) uporabnikov drog, intervjuje s svetovalnimi delavci slovenskih srednjih šol in intervju s svetovalko društva ArsVitae za pomoč uporabnikom drog. Ugotovitve in teoretične predpostavke pričajo, da se večina mladostnikov z drogo prvič sreča v času šolanja, med vrstniki. Prav tako ugotavljamo pomembnost vrstnikov v času odraščanja, sploh kar se tiče uporabe drog, vrstnikov kot preventivni dejavnik uporabe drog ne zaznavamo. Prav tako ugotavljamo, da je zelo pomembno, katero vrsto droge uporablja posameznik, v kakšni količini in kako pogosto. Vse to vpliva na socialno izključenost in učno uspešnost. Lahko pa posplošimo, da po večini imajo uporabniki drog slabši učni uspeh, marginalizacije pa v srednjih šolah zaenkrat ne zaznavajo, saj je mladostnikom uporabo drog lahko prikriti, primeri težkih odvisnikov, kjer so težave jasno vidne, pa so redki. Šola kot izobraževalna institucija lahko s svojim preventivnim delovanjem pomembno vpliva na uporabo drog med mladostniki. Prav tako je šola prostor, kjer mladostniki preživijo večino svojega časa, oblikujejo se vrstniške skupine, v katerih nemalokrat prihaja tako do stika z drogami, kakor tudi do marginalizacije. Šola lahko s svojimi preventivnimi programi in delovanjem na področju socialne izključenosti pripomore k večji ozaveščenosti uporabe drog med mladostniki in prav tako glede stigme in marginalizacije na področju drog.
Ključne besede: droge, vrstniki, vrstniške skupine, marginalizacija, stigma, učna uspešnost, preventiva
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 438; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1007,43 KB)

3.
Povezanost aerobne vzdržljivosti in telesne samopodobe pri dečkih starih od 10 do 12 let
Ivo Perko, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti ali obstaja povezanost med aerobno vzdržljivostjo in telesno samopodobo pri dečkih starih od 10-12 let. V raziskavi je sodelovalo 218 otrok 2. triletja osnovnih šol Severovzhodnega dela Slovenije. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Mala Nedelja, OŠ Šentilj, OŠ Podčetrtek, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše in OŠ Rogaška Slatina. Meritve aerobne vzdržljivosti so bile izmerjene s pomočjo Beep testa, podatke o telesni samopodobi dečkov starih od 10-12 let, pa smo dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med učence v razredu. Starši otrok so bili s tem seznanjeni in so testiranje s podpisom tudi dovolili. Za preverjanje razlik med skupinami nizko, srednje in visoko vzdržljivih merjencev v parametrih telesne samopodobe, smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da dečki z nizko aerobno vzdržljivostjo vrednotijo precej nižje telesno samopodobo, kot tisti dečki, ki so visoko aerobno vzdržljivi. Prav tako vrednotijo nižje telesno samopodobo dečki s srednjo ravnjo vzdržljivosti, kot dečki z visoko ravnjo vzdržljivosti. Obstajajo tudi statistično značilne razlike med srednje in visoko vzdržljivimi dečki, kjer prav tako vrednotijo višje telesno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike tudi v dojemanju splošne samopodobe, vzdržljivosti, športnih kompetenc, telesnega videza, ki so pomembni parametri telesne samopodobe. Najvišje vrednotijo vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in splošno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Le pri kategoriji vrednotenja telesne moči ne obstajajo statistično značilne razlike med skupinami merjencev z nizko, srednje in visoko vzdržljivostjo, saj so jo vsi merjenci ovrednotili zelo podobno. Iz rezultatov lahko torej razberemo, da je aerobna vzdržljivost močno povezana s telesno samopodobo merjencev, saj imajo višjo samopodobo prav tisti merjenci z višjo vzdržljivostjo.
Ključne besede: tek na intervale, samospoštovanje, vrstniki, gibalne sposobnosti
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 380; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (950,40 KB)

4.
Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem
Amadeja Teraž, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo. Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, povzročitelji, preprečevanje, raziskave, šola, vrstniki, žrtve
Objavljeno: 21.06.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Nasilje in predšolski otroci
Tanja Nahberger, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje pri predšolskih otrocih ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. O nasilju dandanes govori vse več ljudi. Najverjetneje ravno zato, ker je danes v naših življenjih prisotnega več nasilja kot nekoč. Zavedati se moramo, da se že najmlajši otroci srečujejo z različnimi vrstami nasilja, kar lahko močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj in življenje. Pomembno pa je tudi, da se nasilja zavedamo ter ga poskušamo čim bolj preprečevati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli raziskati, kaj je nasilje ter katere vrste nasilja poznamo. Vsako izmed vrst nasilja smo na kratko predstavili. Ker se po našem mnenju največ nasilja v predšolskem obdobju dogaja ravno v otrokovi družini, smo raziskali tudi to poglavje, in sicer z vidika prepoznavanja otroka, ki je žrtev nasilja v družini, predstavili pa smo tudi načine, kako tem otrokom pomagati. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje oziroma so lahko povod za takšno vedenje, npr. mediji, vrstniki ipd. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako nasilje ocenjujejo starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na tem, kako starši ocenjujejo nasilje oziroma kaj po njihovem mnenju nasilje sploh je. Povprašali smo jih tudi o tem, ali svojim otrokom dopuščajo gledanje nasilnih vsebin ter ali se z njimi pogovarjajo o nasilju. Želeli smo ugotoviti, kakšna je povezava med (ne)nasilnim vedenjem predšolskih otrok in izobrazbo njihovih staršev ter ali obstajajo razlike v vedenju predšolskih otrok glede na izobrazbo njihovih staršev. Raziskali smo tudi, kaj po mnenju staršev najbolj vpliva na nasilno vedenje otrok: mediji, vrstniki ali družina. Menimo, da je mnenje staršev glede nasilja in njegovega preprečevanja izredno pomembno, saj so predšolski otroci večinoma odvisni od njih ter njihovih ravnanj in mnenj.
Ključne besede: Nasilje, predšolski otrok, starši predšolskega otroka, mediji, vrstniki, družina s predšolskim otrokom.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 477; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Vpletenost vrstnikov v izobraževanje študentov
Zlatka Cugmas, Eva Kranjec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Preučili smo povezanost med vpletenostjo vrstnikov v študij študentov in med njihovo samopodobo, stilom navezanosti, odnosi z vrstniki, osebnostjo in počutjem. Uporabili smo naslednje pripomočke: Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (Armsden in Greenberg, 1987), Vprašalnik medosebnih odnosov (Bartholomew in Horowitz, 1991), Vprašalnik samopodobe (Cugmas, 2012) in Vprašalnik velikih pet (Caprara idr., 2002). Sestavili smo vprašalnika vpletenosti vrstnikov in počutja. Kakovostni odnosi z vrstniki, varen stil navezanosti, pozitivna samopodoba, dobro počutje med študijskimi kolegi in nekatere osebnostne lastnosti so bili pozitivno povezani s spodbudo, ki jim jo nudijo vrstniki, in negativno s pritiskom, ki ga vršijo v zvezi s študijem.
Ključne besede: vrstniki, navezanost, samopodoba, osebnost, študenti
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 447; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (196,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov
Anja Šekoranja, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo. Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 1235; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vrstniški pritisk in uporaba drog pri mladostnikih
Katra Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je vrstniški pritisk in uporaba drog med mladostniki. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem smo se seznanili z obdobjem odraščanja oziroma adolescence, ki velja za nekakšno prelomnico med otroštvom in odraslostjo. Nekaj besed smo namenili razlogom, zaradi katerih naj bi mladi začeli uporabljati droge, vendar smo se nekoliko bolj osredotočili na vrstniški pritisk in vrstniške skupine, saj je le-ta zavzemal bistvo našega magistrskega dela. Med teoretičnim delom smo se osredotočili spoznavanju pojma drog in njihovega opisa, njihovi klasifikaciji in zakonodaji. Empirični del magistrske naloge je vseboval raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali ima vrstniški pritisk večji vpliv na posameznika pri uporabi dovoljenih drog ali pri uporabi nedovoljenih drog, ali obstajajo razlike med spoloma pri uporabi drog in kakšno je mnenje mladostnikov o vplivu vrstniškega pritiska na uporabo drog. Analiza je pokazala delno nedokončne rezultate, ki so bile posledica premajhnega vzorca in nedoslednega izpolnjevanja anketnega vprašalnika. Domnevamo, da je zaradi trenda uživanja nekaterih prepovedanih drog, frekvenca uživanja tako majhna, da ne moremo opraviti konkretne analize. Med drugim je bilo z raziskavo še ugotovljeno, da ne obstajajo bistvene razlike med spoloma pri uživanju drog in da mladostniki menijo, da niso podvrženi vrstniškemu pritisku.
Ključne besede: mladostniki, vrstniki, droge, prepovedane droge, preprečevanje, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1825; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
SPOLNA DIFERENCIACIJA VREDNOTNIH USMERITEV OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Mašera, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v časih, ki kličejo po moralni in vrednotni preobrazbi človeka. Vrednote imajo nedvomno pomembno vlogo v družbi in življenju ljudi kot posameznikov. So pomembna vrsta prepričanj o tem, kaj je dobro in zaželeno, so del kulture, brez katere posameznik ne more. Glavni namen magistrskega dela je z metodo anketiranja učencev sedmega in devetega razreda s Kozjansko-Obsoteljske regije ugotoviti, v kolikšni meri, če sploh, biološki spol anketirancev bistveno vpliva na njihovo oceno pomembnosti vrednot, katere so tiste vrednotne usmeritve, ki so višje ocenjene pri dečkih in katere pri deklicah, ter kateri dejavniki pomembno vplivajo na oblikovanje njihovih vrednotnih usmeritev. Raziskava kaže vpliv spola in starosti na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev otrok v osnovni šoli. Med dvajsetimi raziskovani vrednotami, ki jih dečki pojmujejo kot zelo pomembne in ocenjujejo višje kot deklice, so zabava, tekmovanje, denar, šport, lepota, dobra hrana in vzorniki. Vrednote, ki jih deklice pojmujejo kot zelo pomembne in jih ocenjujejo višje kot dečki, so prosti čas, prijateljstvo, sreča, ljubezen, znanje, red, zdravje, družina, resnica, poštenost in učni uspeh. S starostjo anketiranih učencev se nepričakovano manjša pomen znanja in učnega uspeha, reda, prostega časa, lepote, narave, vzornikov. Najpomembnejša dejavnika za razlike v ocenah posameznih vrednot med deklicami in dečki sta primarna in sekundarna socializacija, pri čemer v obdobju med 12 in 15 letom na oblikovanje spolno diferenciranih vrednotnih usmeritev po mnenju učencev, vključenih v raziskavo, bistveno vplivata šola in vrstniki.
Ključne besede: vrednote, šola, socializacija, vrstniki, vrednotne usmeritve, spolna diferenciacija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 797; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici