1. Značilnosti žrtev vrstniškega ustrahovanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Kregar, 2025, diplomsko delo Opis: Vrstniško ustrahovanje je ponavljajoče se agresivno vedenje, ki je namenjeno povzročanju škode ali stiske drugi osebi. Namen naloge je bil preučiti značilnosti žrtev vrstniškega ustrahovanja. Na podlagi obsežnega pregleda literatute smo ugotovili, da so žrtve ustrahovanja pogosto posamezniki z nižjo samopodobo, ki se težje vključujejo v skupino vrstnikov. Pogosto so tudi bolj sramežljivi in manj asertivni. Posledice vrstniškega ustrahovanja so lahko resne in dolgotrajne, vključujejo pa psihične težave, kot so depresija in anksioznost, ter socialno izključenost. Na podlagi rezultatov pregleda literature je mogoče sklepati, da so za preprečevanje vrstniškega ustrahovanja potrebni programi, ki se osredotočajo na krepitev samopodobe, razvoj socialnih veščin in ustvarjanje pozitivnega ozračja v šolah.
Ključne besede: vrstniško ustrahovanje, medvrstniško nasilje, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Psihosocialna pomoč žrtvam vrstniškega ustrahovanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Komidar, 2023, diplomsko delo Opis: Z vrstniškim ustrahovanjem se strokovnjaki spopadajo že mnogo let, sproti pa so se in se še vedno pojavljajo nove oblike tega problema. Tem je potrebno slediti in jih ustrezno obravnavati, saj je to pomemben dejavnik pri zatiranju in nadzoru ustrahovanja med vrstniki. Prav tako je pomembna ustrezna preventivna dejavnost na tem področju ter sodelovanje vpletenih institucij, ki so odgovorne za preprečevanje in zatiranje ustrahovanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne oblike pomoči so na voljo otrokom in mladostnikom, ki so žrtve vrstniškega ustrahovanja. Poleg tega želimo izvedeti, katere oblike pomoči so najbolj učinkovite, na koga se žrtve največkrat obrnejo po pomoč in katerim institucijam manj zaupajo, zakaj sploh pride do ustrahovanja, kdo so žrtve in kdo storilci ter kako bi lahko izboljšali prakso pomoči, tako za žrtve kot tudi za storilce. Ugotavljamo, da večina žrtev pomoč najprej poišče pri osebah, s katerimi so največ v stiku in jim lahko zaupajo. Te jih nato napotijo do strokovnjakov, usposobljenih na tem področju, da jim nudijo ustrezno pomoč. To največkrat zajema individualno svetovanje in pogovor, odločijo pa se tudi za skupinske delavnice in programe, ki so primerni glede na posamezno situacijo. Različne institucije med seboj večinoma uspešno sodelujejo, a bi si tega želeli v večji meri. Pomembno je, da so osebe, ki so z otroci in mladostniki največ v stiku, pozorne na njihovo obnašanje in morebitne znake stiske. Le tako jim lahko zagotovijo ustrezno pomoč, ko jo potrebujejo in s tem razvijejo pozitiven odnos. Velik delež nasilja še vedno ostaja skrit, saj si žrtve o tem ne upajo spregovoriti. Zato se pristojne institucije trudijo, da bi otroke in mladostnike spodbudile k pogovoru o težkih situacijah, v katerih se znajdejo.
Ključne besede: vrstniško ustrahovanje, psihosociologija, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 108
Celotno besedilo (711,60 KB) |
3. Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji : magistrsko deloZala Žvab, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran.
Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1667; Prenosov: 160
Celotno besedilo (3,40 MB) |
4. Kriminološki vidik spletnega medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDamijan Suhadolnik, 2014, diplomsko delo Opis: Pojav medvrstniškega spletnega nasilja je rezultat informacijske dobe, v kateri živimo. Že dejstvo, da ima večina otrok svoj mobilni telefon ter da že v predšolskem obdobju spadajo med uporabnike na spletu, nam da vedeti, da se v tem skrivajo določeni problemi, ki imajo lahko hude negativne posledice. Številne opravljene raziskave v zelo visokih odstotkih kažejo na to, da imajo že predšolski otroci ustvarjen svoj profil na spletu. Gre za tveganja, predvsem pa s tem povezana ogrožanja otrok in mladostnikov, ki so najbolj ranljivi in so tarče storilcev spletnega nasilja. Torej je nasilje v različnih oblikah prisotno v šoli.
Področje, predstavljeno v diplomskem delu, bo temeljilo na prepoznavanju vrstniškega nasilja, in njegovi dinamiki, s poudarkom na preučevanju spletnega medvrstniškega nasilja ali pojma cyberbullying. Opisane so razsežnosti tega nasilja, pojavne oblike, dejavniki, vzroki in posledice. Namen diplomskega dela je, na podlagi že narejenih raziskav opredeliti in preučiti medvrstniško nasilje z uporabo novih informacijsko komunikacijskih tehnologij in pojasniti to nasilje oziroma kibernetsko ustrahovanje v okviru različnih ved, kot so kriminologija, psihologija, sociologija, ter nameniti pozornost vprašanju, kdo so storilci spletnega medvrstniškega nasilja, kdo so žrtve in kakšne so posledice, tipologija le- teh in motivi za tovrstna dejanja. Predstavili in potrjevali smo, da medvrstniško spletno nasilje predstavlja resen družbeni problem oziroma problem sodobne družbe, ki pri otrocih ustvarja negotovost in strah. Opisani so izsledki nekaterih raziskav na tem področju in vidik preventive oziroma specialne prevencije, ki vključuje soočanje, zaznavanje in ukrepanje institucij, kot so šola, centri za socialno delo ter policija. Za boljšo predstavitev in razumevanje opisane tematike so v zaključnem empiričnem delu zastavljene hipoteze in kot kvalitativna metoda individualni usmerjevalni intervjuji z zaključno razpravo, kjer so podane sklepne ugotovitve diplomske naloge.
Ključne besede: internet, kibernetski prostor, nasilje, vrstniško nasilje, kibernetsko ustrahovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2014; Ogledov: 2658; Prenosov: 390
Celotno besedilo (761,94 KB) |
5. |
6. Nasilje v šolah (1.) : analiza specifičnih oblik šolskega nasilja - kibernetsko ustrahovanjeSonja Sabo, 2011, diplomsko delo Ključne besede: nasilje, šole, vrstniki, vrstniško nasilje, ustrahovanje, internet, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 3491; Prenosov: 361
Celotno besedilo (558,32 KB) |
7. Kritičen pogled vključevanja varnostnih služb v izobraževalne institucije : diplomsko deloRomana Tomić, 2010, diplomsko delo Ključne besede: varnostne službe, varnostniki, izobraževalne institucije, šole, nasilje, vrstniško nasilje, mobing, ustrahovanje, otroci, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 2273; Prenosov: 174
Celotno besedilo (549,04 KB) |
8. |
