1. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (924,51 KB) |
2. Vrstniško nasilje v osnovnih šolah v Slovenj GradcuMiroslav Črešnik, Srečko Krope, Branko Lobnikar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, otroci, osnovne šole, policija, preprečevanje, Slovenj Gradec
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 9
Celotno besedilo (358,94 KB) |
3. Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah : magistrsko deloMateja Napret, 2021, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1434; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Vrstniško nasilje na srednjih šolah v obalno-kraški regiji : magistrsko deloZala Žvab, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran.
Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1667; Prenosov: 154
Celotno besedilo (3,40 MB) |
5. Medvrstniško nasilje v osnovnih šolah - primerjava med OŠ Bogojina in OŠ Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTadeja Mesarič, 2017, diplomsko delo Opis: Nasilje je vsakodnevni pojav, ki se ne pojavlja samo v šolah in na fakultetah, ampak tudi na vseh drugih krajih. Nasilje opazimo v službah, med prijatelji, med sodelavci, med partnerji, med družinskimi člani … Skratka vsepovsod. Naša diplomska naloga je usmerjena le k nasilju med vrstniki. Še bolj natančno, poglobili smo se le v raziskovanje nasilja med vrstniki na osnovnih šolah.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, medvrstniško nasilje, šole, osnovne šole, žrtve, nasilneži, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.03.2017; Ogledov: 1941; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. Stališča in ocene učencev in učiteljev do pojavnih oblik nasilnega vedenja med mladimi na Osnovni šol Vrhovci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeJure Šušteršič, 2016, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na splošno govorili o nasilnem vedenju. V nadaljevanju smo opisali temeljne pojme, predstavili vrste in dejavnike nasilnega vedenja, kot jih opredeljujejo različni avtorji in raziskovalci vrstniškega nasilja. Nadalje smo opisali različne ukrepe proti nasilnemu vedenju, ki pripomorejo k zmanjšanju in zatiranju nasilnega vedenja.
Namen diplomske naloge je bil na teoretični ravni proučevati nasilje; poudarek je na nasilnem vedenju med mladimi na Osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani.
Cilj diplomske naloge je bil ugotavljati ocene in stališča učencev in učiteljev do pojavnih oblik in prisotnosti nasilnega vedenja med učenci Osnovne šole Vrhovci. Ocene in stališča učiteljev in učencev smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom.
Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bilo terensko raziskovanje, oblika za zbiranje podatkov pa anketni vprašalnik.
Na podlagi raziskave opravljene na vzorcu, smo v empiričnem delu diplomske naloge prišli do ugotovitve, da so učitelji in učenci na Osnovni šoli Vrhovci dobro prepoznavali različne oblike nasilnih vedenj. Ugotovili smo tudi, da so učitelji in učenci podobno nizko ocenjevali prisotnost različnih oblik nasilnega vedenja, najpogostejše oblike nasilnega vedenja ter prisotnost fizičnega in besednega napada. Do nekoliko večjih razlik med učitelji in učenci je prišlo pri ocenjevanju posvečanje različnim temam na razrednih urah, saj so učitelji višje ocenjevali različnih tem na razrednih urah kot učenci. Učitelji so tudi višje kot učenci ocenjevali, da bi lahko nadzorovali ali preprečevali pojavnost nasilnega vedenja v šoli s pomočjo varnostnikov, video kamer, s strožjimi varnostnimi ukrepi in z raznimi delavnicami. Tudi med učitelji je glede na njihovo delovno dobo prišlo do razlik pri ocenjevanju naštetih ukrepov za preprečevanje nasilnega vedenja, saj so mlajši učitelji z manj delovne dobe višje ocenjevali navedene ukrepe kot učitelji z več delovne dobe.
Ključne besede: nasilje, nasilno vedenje, vrstniško nasilje, šole, učenci, učitelji, stališča, ukrepi, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Nasilje med mladimi v študentskem in dijaškem domu v Mariboru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeTanja Buhinjak, 2016, diplomsko delo Opis: Dijaški in študentski domovi imajo veliko vlogo v življenju dijakov in študentov, kajti to je njihov drugi dom, v katerem se morajo počutiti udobno, sprejeto, predvsem pa varno. Medvrstniško nasilje je v današnjem času vedno večji problem, kajti pojavlja se v različnih oblikah, ki jih je zmeraj težje odkriti, zato smo se pri pisanju diplomske naloge odločili izvesti raziskavo v študentskem in dijaškem domu, katere namen je ugotoviti, katere oblike nasilja prevladujejo.
V teoretičnem delu diplomske naloge opisujemo pojem agresija in kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje. Izpostavili smo, kakšno vlogo pri nastanku nasilja imajo družina, spol, mediji in sodobna tehnologija, prav tako smo Izpostavili nekaj organizacij, ki nudijo pomoč mladostnikom v primeru nasilja. V diplomski nalogi je dodanih nekaj raziskav različnih raziskovalcev, ki se navezujejo na področje medvrstniškega nasilja.
Raziskovalni del diplomske naloge predstavlja raziskavo o nasilju v Dijaškem domu Maribor in Študentskih domovih Maribor. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik za dijake in študente ter na podlagi analize raziskave ugotovili, v katerem domu je več nasilja, katere oblike nasilja so najpogostejše, kako so dijaki in študenti zadovoljni z ukrepi v primeru nasilnih dejanj in komu se zaupajo, kadar so žrtve nasilja.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, vrstniško nasilje, dijaki, študenti, dijaški domovi, študentski domovi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,19 MB) |
8. BULLYING V SREDNJI ŠOLIŠpela Gričnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika.
V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos.
Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom.
Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. Nasilje znotraj dijaških domov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMišo Šušak, 2016, diplomsko delo Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki.
Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov.
Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 157
Celotno besedilo (679,16 KB) |
10. SPLETNO NASILJE MED DIJAKI SREDNJIH ŠOLMaja Mezgec, 2015, diplomsko delo Opis: Zgodovina nas uči, da je nasilje prisotno med nami odkar pomnimo. Nenasilen pristop k reševanju konfliktov je za človeštvo dokaj nov, saj se je začel globalno uveljavljati po koncu 2. svetovne vojne z ustanovitvijo OZN. Vendar pa je za uveljavitev tako velikih ideoloških sprememb ter navad na globalnem nivoju potreben čas. Tako je bilo za generacije naših staršev popolnoma samoumevno izvajanje nasilja nad učenci s strani učiteljev. Pretirane pozornosti se ni posvečalo tudi fizičnemu obračunavanju med sovrstniki, saj je dobršen del bil mnenja, da je to sprejemljiv način reševanja nesoglasij. Takšni obliki nasilja sta dandanes v upadu, v porastu pa je nova oblika nasilja.
S tem, ko je svetovna populacija množično sprejela nove internetne ter mobilne storitve, so se odprla vrata nasilju tudi na tem področju. Podobno kot tradicionalno nasilje tudi spletna različica ni omejena demografsko ali starostno. Posebno težo pa mu daje lastnost, katera zagotovo ni značilna za klasične oblike. Posameznik lahko izvaja spletno nasilje nad osebo, s katero nima fizičnih stikov ter jo celo ne pozna. Praviloma lahko trdimo, da je število potencialnih žrtev pri klasičnem vrstniškem nasilju omejeno z okoljem, kjer se izvajalec nasilja giblje oziroma prebiva. Popoln kontrast temu je zaznati na področju spletnega nasilja. V tem primeru ima nasilnež moč doseči veliko širši del populacije, saj ga omejuje zgolj internetna povezava. Če pomislimo na dejstvo, da ima dandanes v razvitem svetu dostop do interneta skoraj vsakdo, lahko predpostavljamo, da je takšna oblika nasilja zelo razširjena.
Večina spletno nasilje dojema kot del internetne izkušnje, zagotovo pa ne kot kršitev pravnih predpisov. Posledice takšnih dejanj lahko močno prizadenejo žrtve ter njihove najbližje. Glede na to, da so posledice primerljive tistim, ki jih pušča vrstniško nasilje je prav, da se tudi za spletno nasilje odgovarja na primerljivem nivoju. Skrajni čas je tudi, da se začnemo zavedati in aktivno reševati ta problem, saj je veliko resnejši kot se morda zdi na prvi pogled.
Ključne besede: vrstniško nasilje, nadlegovanje, spletno nasilje, dijaki, mobilni telefoni, internet.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2015; Ogledov: 1831; Prenosov: 323
Celotno besedilo (452,30 KB) |
