Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko vrstniškega nasilja v povezavi s šolsko klimo. Vrstniško nasilje kot pojav je v zadnjih tridesetih letih postal pereč problem v ameriških šolah in šolah v Severni Evropi. Pojav je na podlagi številnih raziskav povezan z različnimi nezaželenimi pojavi, kot so odklonskost v odrasli dobi nasilnežev, stanje depresije in nizkega učnega uspeha v nadaljevanju šolanja žrtve, nizek ugled ter slabo ime šole in podobno. Poleg številnih preventivnih programov (tudi v Sloveniji) se je kot učinkovita strategija izkazalo izboljšanje šolske klime, ki ima poleg preprečevanja nasilja v šolskem okolju tudi druge pozitivne plati, kot so: višji akademski dosežki, graditev pozitivne samodobe in osebnosti učencev ter nižji nivo stresa pri opravljanju dela zaposlenih. Teoretični uvod, kjer predstavimo dosedanje razumevanje in raziskovanje obeh pojavov, nam je služil za postavitev osnovnega raziskovalnega okvirja, postavitev hipotez ter oblikovanje zaključkov, kjer združimo teoretično in aplikativno raven dobljenih informacij. V metodološkem delu je predstavljena raziskava, v kateri smo zbirali podatke dijakov in zaposlenih iz dveh srednjih šol v obalno-kraški regiji: Gimnazije Koper in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je izvajanje nasilnih dejanj in viktimizacija tovrstnega nasilja odvisna od spola. Nasilje je najbolj prisotno med šolskimi odmori na šolskih hodnikih. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je vrstniško nasilje pogostejše v poklicnih srednjih šolah kot v gimnazijah. Kot pomembni dejavniki pri zaznavanju nasilnih dejanj v šolskem okolju so se pri učencih izkazali letnik šolanja, šolski program in odnos z učitelji, pri učiteljih pa razmerje med nivojem zaznanega stresa in zmožnostjo zaznavanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, trpinčenje, ustrahovanje, srednje šole, magistrska dela
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 993; Prenosov: 109
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na splošno govorili o nasilnem vedenju. V nadaljevanju smo opisali temeljne pojme, predstavili vrste in dejavnike nasilnega vedenja, kot jih opredeljujejo različni avtorji in raziskovalci vrstniškega nasilja. Nadalje smo opisali različne ukrepe proti nasilnemu vedenju, ki pripomorejo k zmanjšanju in zatiranju nasilnega vedenja. Namen diplomske naloge je bil na teoretični ravni proučevati nasilje; poudarek je na nasilnem vedenju med mladimi na Osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani. Cilj diplomske naloge je bil ugotavljati ocene in stališča učencev in učiteljev do pojavnih oblik in prisotnosti nasilnega vedenja med učenci Osnovne šole Vrhovci. Ocene in stališča učiteljev in učencev smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bilo terensko raziskovanje, oblika za zbiranje podatkov pa anketni vprašalnik. Na podlagi raziskave opravljene na vzorcu, smo v empiričnem delu diplomske naloge prišli do ugotovitve, da so učitelji in učenci na Osnovni šoli Vrhovci dobro prepoznavali različne oblike nasilnih vedenj. Ugotovili smo tudi, da so učitelji in učenci podobno nizko ocenjevali prisotnost različnih oblik nasilnega vedenja, najpogostejše oblike nasilnega vedenja ter prisotnost fizičnega in besednega napada. Do nekoliko večjih razlik med učitelji in učenci je prišlo pri ocenjevanju posvečanje različnim temam na razrednih urah, saj so učitelji višje ocenjevali različnih tem na razrednih urah kot učenci. Učitelji so tudi višje kot učenci ocenjevali, da bi lahko nadzorovali ali preprečevali pojavnost nasilnega vedenja v šoli s pomočjo varnostnikov, video kamer, s strožjimi varnostnimi ukrepi in z raznimi delavnicami. Tudi med učitelji je glede na njihovo delovno dobo prišlo do razlik pri ocenjevanju naštetih ukrepov za preprečevanje nasilnega vedenja, saj so mlajši učitelji z manj delovne dobe višje ocenjevali navedene ukrepe kot učitelji z več delovne dobe.
Ključne besede: nasilje, nasilno vedenje, vrstniško nasilje, šole, učenci, učitelji, stališča, ukrepi, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomskem delu opisujemo bullying ali vrstniško nasilje v srednji šoli. Nasilje med vrstniki se lahko zgodi v vsaki šoli, na poti v šolo in iz nje. Ko govorimo o vrstniškem nasilju, so vanj lahko vključeni posamezniki ali pa skupine mladostnikov, ki se pojavljajo kot žrtve, nasilneži ali opazovalci. Vso to nasilje, ki ga povzročajo, pri mladostnikih pušča pečat, ki vpliva na oblikovanje kasnejše samopodobe in osebni razvoj posameznika. V literaturi zasledimo različne oblike vrstniškega nasilja v srednjih šolah, ki se na grobo deli na psihično oziroma verbalno nasilje, fizično nasilje in spolno nasilje. Med nasilje pa ne štejemo tistih dejanj, kjer sta obe osebi prostovoljno vstopili v ta odnos. Poleg različnih oblik, pa so pomembni tudi številni dejavniki, ki vplivajo na pojav vrstniškega nasilja. Tako so si vsi avtorji enotni glede naslednjih dejavnikov: družina, vrstniki, šola in mediji. Družina je tisti dejavnik, ki bistveno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in mu pokaže kaj je prav in kaj narobe. Ta mu mora dajati kar se da najboljši zgled, hkrati pa tudi šola, ki postane otrokov drugi dom. Organi pregona in druge institucije se srečujejo s primeri nasilja, zato je potrebna ureditev na področju zakonodaje in uvedba različnih ukrepov, ki se uvajajo na srednjih in drugih šolah. Iz mnogih izkušenj in zgodb, ki jih lahko preberemo ali slišimo o nasilju med vrstniki, je potrebno poudariti, da nasilje ni dopustno in zanj ni ustreznega opravičila. Otrokom je potrebno ustvariti varno okolje, še posebej med vrstniki, ki postanejo zelo pomembni skozi njihovo odraščanje.
Ključne besede: bullying, vrstniško nasilje, mladostnik, nasilnež, žrtev nasilja, ukrepi za preprečevanje nasilja, oblike vrstniškega nasilja
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1236; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Zgodovina nas uči, da je nasilje prisotno med nami odkar pomnimo. Nenasilen pristop k reševanju konfliktov je za človeštvo dokaj nov, saj se je začel globalno uveljavljati po koncu 2. svetovne vojne z ustanovitvijo OZN. Vendar pa je za uveljavitev tako velikih ideoloških sprememb ter navad na globalnem nivoju potreben čas. Tako je bilo za generacije naših staršev popolnoma samoumevno izvajanje nasilja nad učenci s strani učiteljev. Pretirane pozornosti se ni posvečalo tudi fizičnemu obračunavanju med sovrstniki, saj je dobršen del bil mnenja, da je to sprejemljiv način reševanja nesoglasij. Takšni obliki nasilja sta dandanes v upadu, v porastu pa je nova oblika nasilja. S tem, ko je svetovna populacija množično sprejela nove internetne ter mobilne storitve, so se odprla vrata nasilju tudi na tem področju. Podobno kot tradicionalno nasilje tudi spletna različica ni omejena demografsko ali starostno. Posebno težo pa mu daje lastnost, katera zagotovo ni značilna za klasične oblike. Posameznik lahko izvaja spletno nasilje nad osebo, s katero nima fizičnih stikov ter jo celo ne pozna. Praviloma lahko trdimo, da je število potencialnih žrtev pri klasičnem vrstniškem nasilju omejeno z okoljem, kjer se izvajalec nasilja giblje oziroma prebiva. Popoln kontrast temu je zaznati na področju spletnega nasilja. V tem primeru ima nasilnež moč doseči veliko širši del populacije, saj ga omejuje zgolj internetna povezava. Če pomislimo na dejstvo, da ima dandanes v razvitem svetu dostop do interneta skoraj vsakdo, lahko predpostavljamo, da je takšna oblika nasilja zelo razširjena. Večina spletno nasilje dojema kot del internetne izkušnje, zagotovo pa ne kot kršitev pravnih predpisov. Posledice takšnih dejanj lahko močno prizadenejo žrtve ter njihove najbližje. Glede na to, da so posledice primerljive tistim, ki jih pušča vrstniško nasilje je prav, da se tudi za spletno nasilje odgovarja na primerljivem nivoju. Skrajni čas je tudi, da se začnemo zavedati in aktivno reševati ta problem, saj je veliko resnejši kot se morda zdi na prvi pogled.
Ključne besede: vrstniško nasilje, nadlegovanje, spletno nasilje, dijaki, mobilni telefoni, internet.
Objavljeno: 03.06.2015; Ogledov: 984; Prenosov: 249
Celotno besedilo (452,30 KB)

Opis: Pozitivni odnosi med vrstniki v razredu imajo ključno vlogo v otrokovem socialnem razvoju, kajti prav težave v odnosih z vrstniki so lahko, kot kažejo rezultati različnih raziskav, prediktor težav s prilagajanjem v odraslosti (Pečjak in Košir, 2008). Tako številni raziskovalci preučujejo socialni položaj ter socialno integracijo otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole, vendar pa je predvsem v našem okolju le malo raziskav usmerjenih na raziskovanje socialnega položaja in integracije otrok z avtističnimi motnjami, ki bi glede na težave pri socialnem delovanju potrebovali večjo mero pozornosti. Namen naše raziskave je bil zatorej ugotoviti, kakšen je socialni položaj učencev z avtističnimi motnjami v rednih osnovnih šolah in kako jih sprejemajo vrstniki. V raziskavi je sodelovalo 244 učencev starih med 8 in 15 let iz 13 oddelkov rednih osnovnih šol, od tega 7 učencev z diagnozo avtistične motnje. Oddelke smo razdelili na integracijske in kontrolne glede na prisotnost otrok z avtističnimi motnjami v razredu. Od tega je bilo 7 integracijskih razredov, v katerih so vključeni učenci z avtističnimi motnjami ter 6 kontrolnih razredov, v katerih ni vključenih otrok z avtističnimi motnjami. Uporabljena je bila sociometrične preizkušnja in Gashev anketni vprašalnik (1996, str. 296, 297; povz. po Čagran in Schmidt, 2006). Skupno gledano rezultati kažejo, da otroci z avtističnimi motnjami v splošnem zavzemajo bolj neugodne socialne položaje, imajo malo vzajemnih izbir in vrstniki zanje menijo, da so pogosteje žrtve nasilja. Rezultati vprašalnika so pokazali, da med integracijskimi in kontrolnimi razredi ni pomembnih razlik v pripravljenosti za druženje in oceni primernosti učenja otrok z avtističnimi motnjami v rednih osnovnih šolah, rezultati pa kažejo bolj v prid integraciji. Kot pomembna dejavnika razlik pri ocenjevanju pa sta se izkazala starost in spol učencev. Predstavljeni so tudi predlogi za pomoč socialno nesprejetim učencem in izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Avtistične motnje, integracija, vrstniško sprejemanje, socialni položaj, nasilje
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 1996; Prenosov: 382
Celotno besedilo (1022,68 KB)